VSK sklep Cpg 252/2006

Jedro

S tem, ko je sodišče prve stopnje odločalo o tožbi tožeče stranke je sicer po ugotovitvah pritožbenega sodišča kršilo svojo stvarno pristojnost.

 

Izrek

s k l e n i l o :

Pritožba tožeče stranke se zavrne in p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožbo tožeče stranke zavrglo. V obrazložitvi je navedlo, da je bila tožba vložena prepozno, saj je tožeča stranka ni vložila v roku 15 dni od prejema končnega zapisa, kot to določa 2. odst. 51. čl. Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2001 z dne 18.9.2001 in 1. odst. 22. čl. Pravilnika o nadzoru nad izvajanjem programov zdravstvenih storitev in uresničevanje pogodb z dne 29.9.1999.

Zoper ta sklep se je pritožila tožeča stranka in predlagala njegovo razveljavitev. V pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da toženec v končnem zapisu pogodbene kazni sploh ni navajal, ampak je to storil šele v obvestilu z dne 7.10.2002, katerega je poslal tožniku 8.10.2002. Upoštevaje to dejstvo pa je bila tožba vložena v roku 15-tih dni, od takrat kot je toženec navedel, da uveljavlja pogodbeno kazen. Po mnenju tožnika je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker izpodbijani sklep vsebuje takšno pomanjkljivost, da je mogoče ugotoviti, da v odločilnih dejstvih prihaja do nasprotja med tem kar se navaja v razlogih sklepa ter s samo vsebino listin. Končni zapis namreč nima navedb o pogodbeni kazni, zoper katero uveljavlja tožnik pravno varstvo pa je sodišče kljub temu utemeljilo svojo odločitev prav na tej listini. Sicer pa je sodišče prve stopnje z izdajo izpodbijanega sklepa tudi zmotno ugotovilo dejansko stanje, ker je napačno ocenilo, da gre v tej zadevi za zamudo oz. nepravočasno vložitev tožbe, napačno pa je tudi uporabilo materialno pravo, ker glede na dejansko stanje ni uporabilo pravilne pravne norme.

Pritožba tožeče stranke ni utemeljena.

Ne glede na dejstvo, da je tožeča stranka v obravnavani zadevi svoj zahtevek formulirala kot ugotovitveni; da ne obstoji pravica tožene stranke uveljavljati terjatev iz naslova pogodbene kazni na podlagi zapisnika o opravljenem izrednem nadzoru, kakor tudi ne pravica izterjati to terjatev in z njo razpolagati, pa v bistvu tožeča stranka z obravnavano tožbo izpodbija ugotovitve končnega zapisa, ki ga je tožena stranka izdala dne 18.7.2002.

Tožena stranka je namreč s končnim zapisom odločila o pripombah in ugovorih nadzorovanega pogodbenega partnerja – tožeče stranke zoper zapisnik o opravljenem izrednem nadzoru.

Za nadzor nad tožečo stranko ima tožena stranka pooblastila v določbah 77. čl. Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ, Ur.list RS št. 9/92 s spremembami) ter 76. in 83. čl. Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej, Ur.list RS št. 9/92 s spremembami in dopolnitvami) kot izvajalec javne službe obveznega zdravstvenega zavarovanja po določbi 1. odst. 69. čl. ZZVZZ. Tožeča stranka pa ima možnost izpodbijanja končnega zapisa o nadzoru s tožbo pred sodiščem, kar je predvideno v 49. čl. Splošnega dogovora iz 63. čl. istega zakona. Pri tem pa mora, kot je razvidno iz 22.čl. Pravilnika o nadzoru nad izvajanjem programov zdravstvenih storitev in uresničevanje(m) pogodb zoper končni zapis zahtevati sodno varstvo pri pristojnem sodišču v roku 15 dni od dne prejema končnega zapisa.

Končni zapis, zoper katerega ni vložena zahteva za sodno varstvo postane dokončen in predstavlja osnovo za izrek ukrepov nadzora. To pa pomeni, da predstavlja končni zapis dokončen posamični akt, ki ga je izdala tožena stranka kot nosilka javnega pooblastila in o zakonitosti takšnega akta ima stranka sodno varstvo v upravnem sporu. S tem, ko je sodišče prve stopnje odločalo o tožbi tožeče stranke je sicer po ugotovitvah pritožbenega sodišča kršilo svojo stvarno pristojnost, saj je stvarna pristojnost za odločanje o taki tožbi pridržana upravnemu sodišču kot specializiranemu sodišču, ker ne gre za spor iz civilnopravnih razmerij po 1.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Ker pa gre v tem primeru za absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 4.tč.2.odst.339.čl. ZPP, katere pa glede na določila 2.odst.350.čl. ZPP pritožbeno sodišče ne more upoštevati po uradni dolžnosti, tožeča stranka pa je ni uveljavljala, je ta kršitev neupoštevna.

Dejstva, da v 15- dnevnem roku od prejema končnega zapisa tožeča stranka tožbe ni vložila ta niti ne zanika. Okoliščina, ki jo izpostavlja, da pa pravni pouk ni vseboval navedb o pogodbeni kazni pa je protispisna, saj je iz pravnega pouka razvidno, da se (le) v primeru vložitve tožbe zadrži izvršitev pogodbene kazni do končne odločitve sodišča. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sklep VIII R 11/2013
• VSK sodba I Cp 222/2003
• VSL sodba I Cpg 286/2003