VSK sodba I Cp 418/2006

Jedro

Sodišče prve stopnje je razmerje med strankama pravilno presojalo na podlagi pravil o neupravičeni pridobitvi. Terjatve iz tega naslova zastarajo v splošnem (petletnem) zastaralnem roku iz 346. člena OZ.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in p o t r d i sodba sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da se v celot razveljavi sklep o izvršbi sodišča prve stopnje, z dne 22.2.2005 in se izvršilni predlog z dne 23.9.2004 v celoti zavrne. Odločilo je tudi, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki plačati 45.300,00 SIT pravdnih stroškov v roku 15 dni.

Proti navedeni sodbi se pritožuje tožeča stranka. Uvodoma navaja, da vlaga pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Trdi, da je tožeča stranka upravnik večstanovanjskih hiš P. 2, P. 4, P. 6, P. 8 in C. 3, 5, 7, 7 n in 9 ter kot taka zbira račune dobaviteljev in jih razdeli med lastnike. Obrazloži pojme "skupni prostori", "skupni gradbeni elementi", "skupni deli" in pojasnjuje kakšne so naloge upravnika. Posameznih računov ni predložila zato, ker gre za dva fascikla in to med pravdnimi strankami ni sporno. Po oceni pritožnice predložene listine nudijo dovolj opore, da se tožbenemu zahtevku ugodi. V nadaljevanju se pritožnica ne strinja z presojo sodišča prve stopnje, da gre v obravnavani zadevi za triletni zastaralni rok in trdi, da gre za petletni zastaralni rok, kot pri pogodbi o naročilu.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti. Sodba izdana v takem postopku, pa se v skladu z Zakonom o pravdnem postopku (ZPP) lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 458. člena ZPP), razen, če je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno (2. odstavek 458. člena ZPP).

Pritožbene trditve (razen tiste, ki se nanaša na zastaralni rok), predstavljajo izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja, zato pritožbeno sodišče, zaradi narave spora, teh ne more preizkusiti. Sodišče prve stopnje je razmerje med strankama pravilno presojalo na podlagi pravil o neupravičeni pridobitvi, vendar ni pravilno stališče, da terjatve iz tega naslova zastarajo v treh letih od zapadlosti. Trditev pritožnice, da gre za splošni (petletni) zastaralni rok iz 346. člena Obligacijskega zakonika (OZ) je torej pravilna, vendar na drugačno odločitev od tiste, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje, ne more vplivati, saj se je sodišče prve stopnje z vprašanjem zastaranja ukvarjalo zaradi ugovora tožene stranke, da je terjatev zastarala, ker naj bi po njenem mnenju vtoževana terjatev zastarala v enoletnem zastaralnem roku (355. člen OZ), sodišče pa tega ugovora ni sprejelo in je ugotovilo, da zastaralni rok še ni potekel.

Ker pritožbeni razlogi niso podani, niti ni pritožbeno sodišče ugotovilo kršitev, na katere mora po 2. odstavku 350. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti (med katere sodi pavšalna pritožbena graja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP), ni zasledilo. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih tožeča stranka ni zahtevala (1. odstavek 193. člena ZPP).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cpg 286/2006
• VSL sklep II Cp 1538/2004
• VSK sklep II Cp 48/2006