VSK sklep I Cp 465/2005

Jedro

Sodišče je na podatke o lastništvu nepremičnin, vpisane v zemljiški knjigi, vezano. Če pa bo pritožnik kdaj uspel dokazati, da v zapuščino spada več kot je razvidno iz podatkov v zemljiški knjigi, bo lahko predlagal izdajo dodatnega sklepa o dedovanju.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sestoji zapuščina iz a) sredstev na transakcijskem računu pri N. b. d.d., s stanjem na dan 7.6.2004 v znesku 38,98 SIT, b) lastništva do 1/2-ice nepremičnin s parcelno številko 1302/2, vpisanih v vl.št. 1846, k.o. S., v napovedani vrednosti 5.000.000,00 SIT, c) 68 zapustničinih delnic A. H. in 225 delnic L. K.. Na podlagi oporoke in zakona o dedovanju ter podanih dednih izjav dedičev je sodišče prve stopnje razglasilo za oporočnega dediča zapustničinega vdovca M. K. ter nujna dediča zapustničino hčerko D. Z. in zapustničinega sina D. Z., ki so si zapuščino razdelili z dednim sporazumom tako, da oporočni dedič M. K. prejme v izključno last in posest do celote zapustničino nepremično premoženje iz točke b) sklepa in se vknjiži pri tem deležu do celote, do celote zapustničina sredstva iz točke a) sklepa in do celote 68 zapustničinih delnic A. H. iz točke b) sklepa; nujna dedinja D. Z. prejme v izključno last in posest do celote 225 zapustničinih delnic L. K., M. K. pa se ji zaveže plačati razliko od vrednosti teh delnic do zneska 2.094.566,00 SIT v denarju v 30 dneh, nujni dedič D. Z. pa prejme v denarju izplačan svoj nujni dedni delež na zapuščini od oporočnega dediča M. K., ki se mu zaveže izplačati znesek 2.094.556,00 SIT v šestih mesecih od izdaje sklepa o dedovanju. Sklenilo je še, da oporočni dedič M. K. dovoljuje, da oseba F. K., ki je zapustničina mati, nemoteno in do smrti stanuje v pritličnem stanovanju v stanovanjski hiši na parceli številka 1302/2 k.o. S..

Zoper navedeni sklep se po svojem pooblaščencu pravočasno pritožuje dedič M. K. zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in kršitve določb postopka. Predlaga, da naslovno sodišče prvenstveno samo prekliče izpodbijani sklep in v tej zadevi ponovno razpiše narok, v nasprotnem primeru pa pritožbo pošlje v odločanje Višjemu sodišču v Kopru. V izogib ponavljanju se sklicuje na navedbe in dokaze, ki jih je podal v vlogi z dne 9.7.2004. V skladu s 165. členom Zakona o dedovanju (ZD) mora sodišče gledati na to, da se pravice strank varujejo, v presojo pa mora vzeti vsak predlog, ki ga prizadeti da tudi ustno. Dedič K. je šele pri podrobnem branju zapisnika naroka z dne 7.7.2004 ugotovil, da sodišče ni upoštevalo njegove izpovedi, da predmet dedovanja ne more biti samo 1/2 nepremičnine parcelne številke 1302/2, vl.št. 1846 k.o. S., temveč celotna nepremičnina, razen 1/2 stanovanjske stavbe v izmeri 57 m2, ki jo je zapustnica z darilno pogodbo z dne 19.10.2001 podarila svojemu sinu in sedanjemu sodediču D. Z.. Sodišču je pritožnik na naroku to pogodbo tudi ponudil na vpogled, vendar je sodišče ni upoštevalo, niti dedičevega ugovora vneslo v zapisnik. Dedič K. je šele po opravljenem naroku ugotovil, da je sodišče upoštevalo le podatke o lastništvu v zemljiški knjigi, kar je formalno razumljivo, saj veljajo le-ti, dokler se ne dokaže nasprotno. Kljub temu pa bi že hiter vpogled v citirano darilno pogodbo, ki je bila podlaga vknjižbe lastništva, omogočil zaključek, da je isto sodišče oziroma njegova zemljiška knjiga pri vknjižbi dne 14.2.2002 pod Dn.št. napravilo očitno in krivično napako, ker je kljub eklatantni kontradiktornosti 3. alinee 1. člena darilne pogodbe z zemljiškoknjižnim dovolilom iz 3. člena te pogodbe opravilo vknjižbo, namesto da bi predlog zavrnilo. Dedič K. zato meni, da bi sodišče upoštevajoč gornje ugotovitve, s ciljem zavarovanja njegovih koristi ob dokazovanju spornosti obsega zapuščine, moralo dedni postopek prekiniti in dediča K. napotiti na pravdo, ki morda niti ne bi bila potrebna, saj je tudi sodediču D. Z. že vseskozi jasno, da mu je zapustnica podarila zgolj 1/2 stanovanjske hiše brez zemljišča, to je brez dvorišča v izmeri 343 m2 in gospodarskega poslopja 13 m2. Ni pravično, upoštevajoč blažjo formalnost dednega postopka za razliko od pravdnega, da sodišče ni upoštevalo dedičevih ustnih navedb in na vpogled ponujene pogodbe. S pravnomočnostjo sklepa o dedovanju bi se razmerja med dediči pravno le še bolj zapletla, odprava napake tukajšnje zemljiške knjige, ki bi imela za posledico povečan obseg nepremičnega premoženja zapustnice, pa bi bila še bolj otežena. Dedič M. K. zato meni, da bi sodišče s preklicem oziroma odpravo izpodbijanega sklepa o dedovanju, ponovnim razpisom zapuščinskega naroka in ob pričakovanem pripoznanju sodediča D. Z. glede dejanskega obsega zapuščine, zadevo lahko dokaj enostavno zaključilo. V dokaz ponuja darilno pogodbo že vloženo v spisu k vlogi z dne 9.7.2004 in vpogled v tukajšnjo zemljiško knjigo za vl.št. 1846 k.o. S. s pribavo darilne pogodbe iz zbirke listin.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je na podlagi pritožbenih navedb razpisalo narok dne 11.2.2005 in 6.4.2005 ter na podlagi izjav nujnih dedičev, ki se s spremembo sklepa o dedovanju nista strinjala, ugotovilo, da bi bile s spremembo ali preklicem sklepa o dedovanju z dne 7.7.2004 prizadete pravice D. in D. Z., zato je pritožbo dediča M. K. predložilo v odločitev Višjemu sodišču v K.. Po podatkih zemljiške knjige je bila v trenutku zapustničine smrti pri nepremičnini s parc. štev. 1302/2, ki obsega dvorišče 343 m2, stanovanjsko stavbo 57 m2, gospodarsko poslopje 13 m2, vpisani v vl. št. 1846 k.o. S., vknjižena lastninska pravica na zapustnico do 1/2, druga polovica pa je bila na podlagi darilne pogodbe z dne 19.10.2001 še v času življenja zapustnice vknjižena na ime nujnega dediča D. Z.. Zapustnica zoper takšen sklep o vknjižbi lastninske pravice na ime nujnega dediča očitno ni ugovarjala. Glede na navedeno je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da zapustničino premoženje med drugim sestoji iz lastništva 1/2 nepremičnin s parc. štev. 1302/2 vpisanih v vl.št. 1846 k.o. S.. Sodišče je na podatke o lastništvu nepremičnin, vpisane v zemljiški knjigi, vezano. Če pa bo pritožnik kdaj uspel dokazati, da v zapuščino spada več kot je razvidno iz podatkov v zemljiški knjigi, bo lahko predlagal izdajo dodatnega sklepa o dedovanju. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče odločilo, da se neutemeljena pritožba zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 1391/2000
• VSL sklep II Cp 131/94
• VSL sklep I Cp 113/94