<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSK sodba I Cp 602/2006

Sodišče:Višje sodišče v Kopru
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSKP:2006:I.CP.602.2006
Evidenčna številka:VSK03113
Datum odločbe:14.04.2006
Področje:medijsko pravo
Institut:objava popravka - aktivna legitimacija

Jedro

ZMed v 1. odstavku 26. člena določa, da ima vsakdo pravico od odgovornega urednika zahtevati, da brezplačno objavi njegov popravek objavljenega obvestila, s katerim je bila prizadeta njegova pravica. Zato je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik aktivno legitimiran v tej pravdi, pravilna.

Glede na to, da se v njem še naprej zatrjuje, da gre za anonimko, ob čemer je iz navedb avtorice odgovora očitno, da avtorji obvestila že prej niso bili neznani, ima zato tožnik upravičen interes, da zahteva od tožene stranke objavo popravka v obsegu, kot je razvidno iz izreka izpodbijane sodbe.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in p o t r d i sodba sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna pravilno objaviti popravek Krajevne skupnosti K. in krajanov K. v prvi naslednji številki "Občinskega glasila na stičišču treh svetov" Občine H.-K., skupaj z navedbo, da gre za objavo na podlagi te sodbe, in sicer tako, da objavi popravek, ki se glasi: "-Na K. ni krožila anonimka, temveč je bilo to obvestilo s strani KS K. in krajanov K., kot je bilo tudi na obvestilu navedeno, -Razdeljevanje je potekalo v lastni brezplačni režiji in v večernih urah, ne pa v nočnih urah, kot navaja avtorica. KS K. nima niti žiga niti sredstev, da bi to razdeljevanje plačala Pošti K.. Podpisani predsednik KS K. I. M. in ostali." Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo in toženi stranki naložilo, da plača tožeči stranki v 15 dneh pravdne stroške v znesku 132.439,20 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od izdaje te sodbe do dneva plačila.

Proti tej sodbi se je pritožil toženec po svojem pooblaščencu zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zaradi zmotne uporabe materialnega prava in odločitve o stroških postopka. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi, napadeno sodbo razveljavi in tožbo zavrže, oziroma tožbo zavrne kot neutemeljeno, tožeči stranki pa naloži plačilo stroškov postopka, vključno s stroški pritožbe, v primeru zamude pa še zakonite zamudne obresti od izdaje sodbe do plačila, vse v roku 15 dni. Meni, da je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 11. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj se je postopka kot tožnik udeleževal nekdo, ki ne more biti pravdna stranka. V skladu z določili 76. člena ZPP je lahko stranka vsaka fizična in pravna oseba. V konkretnem primeru naj bi bila stranka-tožnik I. M., predsednik Krajevne skupnosti K.. Glede na določila statuta O. H. K. (Uradni list RS 34/99) taka stranka ne obstaja, saj Statut ne določa funkcije oziroma organa "Predsednik Krajevne skupnosti". V skladu z določili 59. člena Statuta, je Krajevna skupnost pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno v skladu s Statutom. V skladu z določili 60. člena Statuta, je edini organ Krajevne skupnosti Svet krajevne skupnosti, ki ima predsednika sveta, ki predstavlja in zastopa krajevno skupnost in svet krajevne skupnosti (3. odst. 61. člena Statuta). Tožnik I. M. Predsednik krajevne skupnosti K., v konkretnem sporu ne more biti aktivno legitimiran, ker takšen organ ne obstaja. Aktivno bi bila lahko eventualno legitimirana le Krajevna skupnost K., ki jo predstavlja in zastopa Predsednik sveta Krajevne skupnosti. Navedba v zapisniku Sveta Krajevne skupnosti, iz katerega izhaja, da je bil I. M. izvoljen za predsednika Krajevne skupnosti, lahko pomeni le to, da je bil očitno izvoljen na funkcijo, ki ne obstaja. Tožnik, kot je označen, nima sposobnosti biti stranka, ne gre pa za pomoto, saj tožnik sam navaja, da nastopa kot predsednik sveta KS. KS Kozina tudi nima naslova, ki ga je označil tožnik, ampak na naslovu sedeža občine, glede na to, da sedež v statutu ni določen. Spora se je udeleževal nekdo, ki ne more biti stranka in takšne sposobnosti nima, sodišče pa mora na to absolutno bistveno kršitev ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti. Sodišče je v napadeni sodbi napačno uporabilo določila 26. člena Zakona o medijih. Nesporno ima vsakdo pravico od odgovornega urednika zahtevati popravek objavljenega obvestila. Vendar pravica nastane šele, če je prizadeta njegova pravica in interes. V konkretnem primeru bi lahko bila hipotetično prizadeta pravica ali interes Krajevne skupnosti in ne posameznika in v tem primeru bi lahko bila aktivno legitimirana le Krajevna skupnost K.. V konkretnem primeru pa pravica ali interes Krajevne skupnosti K. ali posameznika ni bil prizadet. V uvodniku Občinskega glasila na stičišču treh svetov št. 2 letnik IX-2006, je urednica komentirala obvestilo, ki je bilo razdeljeno po poštnih nabiralnikih na K.. Navedbe urednice, da je bilo obvestilo anonimno in da je bilo razdeljeno v nočnem času so pravilne in s tem ni mogla prizadeti interese in pravice kogarkoli. Omenjeno obvestilo ni bilo podpisano in ga ni mogoče označiti drugače kot anonimno. Na obvestilu je bilo namreč napisano krajani ter Krajevna skupnost K.. Če nekdo napiše pod obvestilo krajani je logičen zaključek, da so ti krajani ostali neimenovani in anonimni. Logičen je tudi zaključek, če nekdo zapiše Krajevna skupnost K. in tega ne podpiše zakoniti zastopnik in ne odtisne uradnega žiga, da je tako obvestilo anonimno, saj ga ni mogoče šteti kot obvestilo Krajevne skupnosti saj se ne ve, kdo ga je napisal. Glede "spornih" navedb avtorice, da je bilo obvestilo razdeljeno v nočnem času, tožnik pa zatrjuje, da je bilo obvestilo razdeljeno v večernem času, pritožba meni, da gre za okoliščino, ki ni pomembna in že po svoji naravi takšna navedba ne more prizadeti pravic in interesov. Kaj šteje za nočni čas in kaj za večerne ure ni časovno opredeljeno in je bolj stvar pogovornega jezika in uporabe. Zapis nočni čas v "spornem" uvodniku ne vsebuje vrednostne sodbe in v ničemer ne vpliva na siceršnji pomen celotnega obvestila. Tudi, če bi urednica zapisala, da je bilo obvestilo razdeljeno v večernih urah, s tem ne bi v ničemer spreminjala pomena svojega uvodnika. Tožena stranka se pritožuje tudi glede tožniku priznanih stroškov postopka, ki so po njenem mnenju v nasprotju z določili 154. člena ZPP. Tožnik v pravdi v celoti ni uspel v ugotovitvenem delu svojega zahtevka in le delno uspel v dajatvenem delu (manj kot 50%). Ob takšnem izidu bi sodišče moralo ravnati v skladu z določili 2. odstavka 154. člena ZPP in odločiti, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, oziroma, da mora tožnik, ki je uspel v manjšem delu tožbenega zahtevka povrniti tožencu del njegovih pravdnih stroškov.

Pritožba ni utemeljena.

Po pregledu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pravni pouk v izpodbijani sodbi glede roka za pritožbo napačen, saj 1. odstavek 39. člena Zakona o medijih (ZMed, Ur. list RS, štev. 35/2001 s spremembami in dopolnitvami) določa za pritožbo tridnevni rok, sicer pa je sodišče prve stopnje vsa za odločitev relevantna dejstva pravilno ugotovilo in na tako ugotovljeno stanje tudi materialno pravo pravilno uporabilo.

Sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 11. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, kot v pritožbi trdi tožena stranka. Statut občine H.-K. (priloga A3) v 61. členu določa, da zastopa in predstavlja krajevno skupnost in svet krajevne skupnosti predsednik sveta krajevne skupnosti. Iz zapisnika sestanka sveta Krajevne skupnosti K., z dne 26.7.2005 (priloga A1) je razvidno, da je bila na dnevnem redu pod tč. 7 izvolitev novega predsednika in podpredsednika sveta KS K., iz sprejetega sklepa k navedeni točki pa je razvidno, da je bil za predsednika KS K. izvoljen I. M.. Glede na omenjeno določbo statuta je tožnik zastopnik tako krajevne skupnosti K. kot sveta te krajevne skupnosti. Iz navedb tožnika v pripravljalni vlogi z dne 3.4.2005 izhaja, da tožnik zatrjuje aktivno legitimacijo za tožbo kot predstavnik (predsednik) sveta KS in KS K., kot član sveta KS K. in kot krajan K.. ZMed v 1. odstavku 26. člena določa, da ima vsakdo pravico od odgovornega urednika zahtevati, da brezplačno objavi njegov popravek objavljenega obvestila, s katerim je bila prizadeta njegova pravica. Zato je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik aktivno legitimiran v tej pravdi, pravilna.

Prav tako tožena stranka nima prav, ko meni, da je sodišče v napadeni sodbi napačno uporabilo določila 26. člena ZMed, češ da bi bila v konkretnem primeru lahko hipotetično prizadeta le pravica ali interes Krajevne skupnosti in ne posameznika in bi bila v tem primeru lahko aktivno legitimirana le Krajevna skupnost K.. Sodišče prve stopnje je namreč prepričljivo obrazložilo, da je bila s trditvami v šestem odstavku uvodnika 2. številke Občinskega glasila prizadeta pravica KS K., kakor tudi tožnika kot predsednika KS K., saj je bilo pisanje v dopisu KS iz januarja 2006 označeno kot anonimka, ki naj bi v nočnih urah pristajala po nabiralnikih in med ljudmi netila zdraho. Kot določa 35. člen Zmed, se obravnava o tožbi za objavo popravka omeji na obravnavanje in dokazovanje dejstev, od katerih je odvisna toženčeva dolžnost objave popravka. V sporih glede objave popravka sodišče zavrne tožbeni zahtevek, če ugotovi, da ni prizadeta pravica ali interes tožnika, ali če je podana kakšna druga okoliščina, zaradi katere popravka po zakonu ni treba objaviti. Sodišče prve stopnje je pritrdilo tožniku, da je bila z objavo spornih trditev v uvodniku Občinskega glasila prizadeta pravica KS K., kakor tudi tožnika kot predsednika KS K., s takšnim zaključkom pa se strinja tudi pritožbeno sodišče. Tega tudi ne more omajati vztrajanje tožene stranke, da gre za anonimno obvestilo, češ da ni bilo podpisano, saj je iz zapisa pod tekstom "Krajani ter Krajevna skupnost K." razvidno v čigavem imenu je bilo obvestilo razposlano, pa tudi ne pojasnjevanje, da zapis nočni čas v spornem uvodniku ne vsebuje vrednostne sodbe, saj gre za besede iztrgane iz teksta, ki dobijo pomen, kot jim ga tožba očita, v povezavi z ostalima trditvama, to je, da predstavlja sporni tekst anonimko in da je netil med ljudmi zdraho. Zmed v 4. odstavku 26. člena določa, da z izrazom popravek ni mišljen samo popravek v ožjem smislu, to je popravljanje zatrjevanih napačnih ali neresničnih navedb v objavljenem besedilu, ampak tudi navajanje dejstev in okoliščin, s katerimi prizadeti spodbija ali z namenom spodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu. Zato je utemeljeno tudi navajanje dejstev, ki pojasnjujejo način raznašanja obvestila in zakaj je obvestilo brez žiga. V Občinskem glasilu št.3, marec 2006, je bil sicer objavljen tekst, katerega objavo s tožbo zahteva tožnik, vendar v nasprotju z določbo 3. odstavka 28. člena Zmed, saj vsebuje odgovor avtorice spornega besedila. Glede na to, da se v njem še naprej zatrjuje, da gre za anonimko, ob čemer je iz navedb avtorice odgovora očitno, da avtorji obvestila že prej niso bili neznani, ima zato tožnik upravičen interes, da zahteva od tožene stranke objavo popravka v obsegu, kot je razvidno iz izreka izpodbijane sodbe in na pravilen način, torej tudi ob spoštovanju določbe 3. odstavka 28. člena Zmed, ki nalaga, da v isti izdaji ne sme biti hkrati s popravkom objavljen komentar tega popravka ali odgovor nanj.

Pritožbene navedbe , glede tožniku priznanih stroškov postopka, niso utemeljene. Tožnik je uspel z delom zahtevka, ki je v tej zadevi ključen. Ni uspel s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka, sodišče prve stopnje pa je tudi ugotovilo, da v zvezi z delno zavrnitvijo tožnikovega zahtevka niso nastali posebni stroški. Ob takšnem izidu je sodišče ravnalo pravilno, ko je v skladu z določili 3. odstavka 154. člena ZPP odločilo, da mora tožena stranka povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške.

Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), je zato pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

 


Zveza:

Zmed člen 26, 39, 26, 39.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00MDYzNg==