VSK sklep I Cp 48/2005

Jedro

Po oceni pritožbenega sodišča so zaključki sodišča prve stopnje, ki je, ne da bi se spuščalo v vsebinski preizkus utemeljenosti tožniku očitanih disciplinskih kršitev ocenilo, da so v disciplinskem postopku, ki ga je izvedla tožena stranka podane takšne kršitve, ki imajo za posledico razveljavitev sklepa disciplinskega razsodišča in odločbe občnega zbora LD, napačni.

 

Izrek

Pritožbama se ugodi in se izpodbijana sodba glede I. točke izreka in glede odločitve o stroških postopka r a z v e l j a v i ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se razveljavita sklep disciplinskega razsodišča Lovske družine (v nadaljevanju: LD) opr. št. z dne 28.5.2003 o pogojni izključitvi iz članstva in sklep občnega zbora LD opr. št. z dne 27.9.2003 o izključitvi iz članstva. Razsodilo je tudi, da se šteje, da tožniku A. V. članstvo ni prenehalo ter da mu je dolžna tožena stranka LD zagotoviti izvrševanje vseh pravic in obveznosti člana LD od 27.9.2003 dalje, vse v roku 15 dni, pod izvršbo. Zavrnilo je tožbeni zahtevek, da se ta sodba na stroške LD v obsegu izreka objavi v lovskem glasilu Lovec v prvi številki, ki izide po pravnomočnosti te sodbe, prav tako je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, da se LD nalaga, da mora A. V. dovoliti vse tiste aktivnosti, ki bi jih kot lovec v LD izvajal pri šolanju lovskega psa pasme brak jazbečar z imenom T. in sicer najdalj 30 dni po pravnomočnosti sodbe v tej zadevi ter odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške tega postopka.

Proti tej sodbi sta se pravočasno pritožili tožnik po svojem pooblaščencu in tožena stranka.

Tožnik se pritožuje zoper sklep o stroških zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter kršitve določb postopka, s predlogom, da se sklep o stroških razveljavi ter toženi stranki naloži plačilo celotnih pravdnih stroškov tožeče stranke.Meni, da bi sodišče moralo uporabiti določbe 3. odst. 154. čl. ZPP in odločiti, da tožena stranka povrne tožniku njegove celotne pravdne stroške, ker je tožnik dejansko uspel s pretežnim delom svojega zahtevka s katerim je zahteval razveljavitev sklepov disciplinskega sodišča LD in občnega zbora LD. Uspel je tudi z zahtevkom, ki se nanaša na njegov status v LD ter izvrševanje vseh pravic in obveznosti lovca. S takšno odločitvijo je bilo v celoti ugodeno temeljnemu delu tožbenega zahtevka o katerem je skoraj v celoti tekel dokazni postopek. O delu tožbenega zahtevka, ki je bil zavrnjen pa sodišče dejansko ni izvedlo nobenega dokaza , zato kljub zavrnitvi niso nastali nobeni posebni pravdni stroški.

Tožena stranka se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov, predvsem zaradi zmotne oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Ne strinja se z zaključkom sodišča, da je disciplinsko razsodišče tožene stranke v prvostopenjski disciplinski odločbi prekoračilo predlog za uvedbo disciplinskega postopka v vseh štirih točkah obdolžitve, ker v predlogu naj ne bi bili zatrjevani znaki disciplinskih kršitev (nastanek škode in njen opis), razsodišče pa jih je v odločbi kljub temu povzelo in štelo za ugotovljene. Meni, da pri odločitvi razsodišča ne more iti za prekoračitev zahtevka, saj so bile pri vseh očitanih kršitvah očitane tudi posledice ravnanj. Eksplicitno zatrjevanje vsem znanih posledic ni bilo potrebno. Razsodišče je tako škodljive posledice kot elemente kršitve glede druge točke predloga sprejelo iz eksplicitne navedbe predloga, da se je zaradi dejanja tožena stranka morala opravičevati pristojnim organom (škoda na dobrem imenu,...), glede ostalih kršitev pa je razsodišče elemente smiselno povzelo iz teksta predloga ter dejstev, izpostavljenih in ugotovljenih v postopku. S tem, ko je v točki 1.1. izreka prvostopenjske odločbe naveden datum 15.5.2003, v obrazložitvi pa 15.5.2002, ne gre za bistveno kršitev določb postopka pač pa za lapsus, saj dejanski datum, ko naj bi bila opravljena dejanja med strankama nikoli ni bil sporen. Prav tako se ne strinja s stališčem o kršitvi materialnega prava, ki naj bi jo disciplinsko razsodišče storilo s tem, ko v točki 1.1. izreka prvostopenjske odločbe ni navedeno, da je tožnik storil očitano kršitev kot član LD, ki so mu zaupane posebne dolžnosti in funkcije, kar je element kršitve po 6. členu Poslovnika. Tako tožniku kot vsem sodelujočim članom LD je bilo ves čas disciplinskega postopka jasno, da je bivša funkcija tožnika odločilni element pri kršitvi. Jasno je, da kršitve glede na njen dejanski opis ni mogel storiti drug član LD brez te vodilne funkcije. Odsotnost navedbe posebne funkcije tožnika v točki 1.1. izreka odločbe je še manj pomembna, ker je šlo pri disciplinskem postopku za interni postopek, pri katerem se logično upoštevajo tudi splošno znana dejstva in je treba sprejete odločitve vrednotiti s stališča članov LD, ki že razpolagajo z določenimi podatki o obravnavanem v postopku. Glede navedbe sodišča o dvojni glavni kazni za dejanja očitana v 2. točki izreka prvostopenjske disciplinske odločbe meni, da gre pri očitanem ravnanju dejansko za dve kazni za dve samostojni kršitvi. Prvo (po Poslovniku) je tožnik storil kot član LD s posebno funkcijo, kot posledica njegovega ravnanja pa so nastale škodljive posledice za delovanje in enotnost LD, drugo (po Pravilih LD) pa kot član LD, zaradi delovanja katerega je nastala večja moralna ali materialna škoda. Glede izostanka opredelitve disciplinskega razsodišča o zavrnitvi navedb disciplinskega predloga o "nadaljnji vlogi Uradu glavnega inšpektorja s ponovno zahtevo po začasni prepovedi lova" v točki 3. izreka prvostopenjske odločbe meni, da ne gre za bistveno kršitev postopka, saj izostanek opredelitve ni vplival na pravilnost prvostopenjske odločitve, ki pa je bila v pritožbenem postopku nadgrajena z izdajo odločbe občnega zbora tožene stranke. Kljub temu, da enotne kazni interni pravni red LD ne pozna tožena stranka meni, da je bila smiselna uporaba pravil o enotni kazni kot jo ureja Kazenski zakonik za tožnika ugodnejša, kot če bi uporabili določila internih aktov. Glede ugotovitev sodišča, da je drugostopenjski organ prvostopenjsko odločbo spremenil, pri tem pa v celoti zavrnil pritožbo tožene stranke, ne da bi se obrazloženo opredelil glede tožnikovih navedb v pritožbi o kršitvah disciplinskega postopka, o zmotni uporabi materialnega prava ter zmotni ugotovitvi dejanskega stanja, zaradi česar drugostopenjske odločbe v tem delu ni mogoče preizkusiti, tožena stranka pripominja, da je izpodbijano drugostopenjsko odločitev sprejel občni zbor tožene stranke. V takšnem primeru je glede na številnost "sodnikov" možno le glasovati o možnostih, ki jih predvideva notranji pravni red. Občni zbor je kot kolektivni organ to tudi realiziral z dvojnim glasovanjem, in sicer prvič o vrsti odločitve, drugič pa o razlogu sprejete odločitve. Takšno odločanje predvideva tudi pravilnik o disciplinskem postopku.

Tožnik v odgovoru na pritožbo tožene stranke meni, da ta le zavlačuje postopek, s tem pa mu dela še dodatno škodo, ker ne le, da ne more izvajati lova, prizadet je tudi ker kot kinolog ne more izvajati treninga svojega psa in kot funkcionar Kinološke zveze Slovenije, kjer mu dejstvo, da je izključen iz LD dela še moralno škodo. Navaja, da je osnovna predpostavka postopka, da se odvija po vnaprej določenem postopku in za vnaprej določene kršitve. Vednost članstva ni niti podlaga niti razlog za ugotovitev, da je tožnik storil neko kršitev, pač pa mu je kršitev treba dokazati v postopku. Sodišče je pravilno ugotovilo, da mu kršitev ni bila dokazana. Vprašanje analogne uporabe pravil, ki veljajo v Kazenskem zakoniku je le izgovor tožene stranke. Interni akti ne povzemajo in ne napotujejo na uporabo Kazenskega zakonika. Lovska družina kot društvo deluje po splošnih pravilih, ki urejajo delovanje društev in po pravilih, ki so si jih člani določili s sprejetimi akti zato so dolžni uporabljati svoje akte in ne prikrajati svoje odločitve trenutnim potrebam. Glede odločitve sprejete na občnem zboru, meni, da je bilo tako zato, ker se na občnem zboru ni želelo razčiščevati stvari in je bil interes vseh, ki so postopek vodili, da do razčiščevanja ne pride.

Pritožbi sta utemeljeni.

Sodišče prve stopnje je v delu, v katerem je tožbi tožnika ugodilo, razveljavilo sklep disciplinskega razsodišča LD o pogojni izključitvi iz članstva in sklep občnega zbora LD o izključitvi tožnika iz članstva, ker je ugotovilo, da so podane bistvene kršitve pravil postopka in kršitve materialnega prava. Ocenilo je namreč, da je disciplinsko razsodišče glede očitka v točki 1. predloga prekoračilo predlog za uvedbo disciplinskega postopka, ker je opis kršitve popravilo tako, da je dodalo manjkajoče znake disciplinske kršitve (čas kršitve; predpisan znak disciplinske kršitve iz 6. čl. Poslovnika in konkretizacija posledic). Kot kršitev postopka je ocenilo tudi nasprotje med izrekom in obrazložitvijo glede skrajnega datuma določenega za izvedbo letnega preizkusa orožja (15.5.2003 v sklepu, 15.5.2002 v obrazložitvi). Da gre za kršitev materialnega prava je ocenilo tudi, ker izrek disciplinskega razsodišča v točki I.1. ne vsebuje opisa, katero funkcijo je tožnik kot član LD opravljal (ob tem pa ugotavlja, da je predlagatelj predpisani znak disciplinske kršitve navedel - starešina LD). Tudi glede disciplinske kršitve v točki I.2. izreka je ocenilo, da je disciplinsko razsodišče prekoračilo predlog za uvedbo disciplinskega postopka in s tem zagrešilo bistveno kršitev postopka, ker je samo dodalo manjkajoči znak disciplinske kršitve iz 15. točke 2. odst. 20. člena Pravil LD, delovanje proti interesom LD in nastanek večje moralne škode za LD. Ob tem je še ugotovilo, da je podana kršitev 24. člena Pravilnika s tem, ko je disciplinsko razsodišče tožnika glede enega očitanega ravnanja iz točke I.2. sklepa, spoznalo za krivega dveh disciplinskih kršitev (po 6.čl. Poslovnika ter po 15. tč. 2. odst. 20. čl. Pravil LD) in mu za eno očitano ravnanje izreklo dve glavni sankciji (prepoved lova za vse vrste divjadi za dobo enega leta ter pogojno izključitev iz članstva LD za obdobje enega leta). Tudi glede disciplinske kršitve v točki 3 in 4 predloga je ocenilo, da je disciplinsko razsodišče prekoračilo predlog za uvedbo disciplinskega postopka in s tem zagrešilo bistveno kršitev postopka, ker je samo dodalo manjkajoči znak disciplinske kršitve iz 15. točke 2. odst. 20. člena Pravil LD - nastanek večje moralne škode za LD. Poleg tega je še ugotovilo, da je disciplinsko razsodišče zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, ker s sklepom ni popolnoma rešilo predmeta predloga za uvedbo disciplinskega postopka glede točke 3 predloga, saj je v tem delu predlog delno zavrnilo, kar je navedlo zgolj v obrazložitvi in ne tudi v izreku sklepa. Strinjalo se je tudi s tožnikom, da disciplinsko razsodišče za izrek enotne sankcije ni imelo podlage v pravilniku, niti pravilnik ne napotuje na smiselno uporabo določb Kazenskega zakonika. Po mnenju sodišča prve stopnje zaradi navedenih procesnih kršitev in kršitev materialnega prava, ki so narekovale razveljavitev disciplinskih odločb disciplinskih organov I. in II. stopnje, presoja ostalih očitanih kršitev postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kot jih zatrjuje tožeča stranka, ni potrebna.

Po oceni pritožbenega sodišča so zaključki sodišča prve stopnje, ki je, ne da bi se spuščalo v vsebinski preizkus utemeljenosti tožniku očitanih disciplinskih kršitev ocenilo, da so v disciplinskem postopku, ki ga je izvedla tožena stranka podane takšne kršitve, ki imajo za posledico razveljavitev sklepa disciplinskega razsodišča in odločbe občnega zbora LD, napačni. Eno od vprašanj v obravnavani pravdni zadevi, na katero utemeljeno opozarja pritožba tožene stranke, je, ali je predlog Upravnega odbora Lovske družine (v nadaljevanju: UO LD), kot predlagatelja uvedbe disciplinskega postopka zoper tožnika po vsebini in obličnosti takšen, da je bil zadostna podlaga disciplinskemu razsodišču za obravnavanje. Formalni preizkus glede na določbo 11. člena Pravilnika o disciplinskem postopku, ki določa, da mora predlog za uvedbo disciplinskega postopka vsebovati poleg osebnih podatkov obdolženca, kratek opis kršitve in dokaze o storjeni kršitvi ter navedbo določila zakona, akta lovske družine ali sklepa občnega zbora, ki je bilo kršeno, pokaže, da je predlog sestavljen po navedenih pravilih. Pravila LD določajo, da se disciplinski postopek začne na predlog UO LD, pobudo za uvedbo disciplinskega postopka pa lahko podajo člani ali organi LD, začne pa se tudi na predlog ali pobudo UO za lovstvo v občini ali organa ZLD G. (1. odst. 22. člena Pravil LD). Pravila LD glede disciplinskega postopka in izrekanja disciplinske kazni napotujejo na uporabo Pravilnika o disciplinskem postopku (23. člen Pravil LD). Prvo presojo pobude za uvedbo disciplinskega postopka opravi UO LD (2. odst. 22. člena Pravil LD), ki mora ob sprejemu pobude pred vložitvijo predloga za uvedbo disciplinskega postopka ugotoviti, da obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je član lovske družine storil dejanje ali opustitev, ki je opredeljena kot disciplinska kršitev (11. člen Pravilnika o disciplinskem postopku). Postopek predhodnega preverjanja utemeljenosti razlogov za sum, da je član lovske družine storil disciplinsko kršitev, bolj podrobno ni predpisan. Presojo opravi UO LD (sestavljajo ga predsednik, ki je po položaju starešina LD in šest članov - 34. člen Pravil LD) pred vložitvijo predloga za uvedbo disciplinskega postopka na seji z glasovanjem (37. člen Pravil LD), torej na način, na kateri UO LD odloča tudi o drugih vprašanjih iz svoje pristojnosti (35. člen Pravil LD), saj mora v primeru, da pobude ne sprejme, pobudniku sporočiti razloge, zakaj pobude ni sprejel (2. odst. 22. člena Pravil LD). Temelj za presojo ali je predlog za uvedbo disciplinskega postopka v konkretnem primeru zadostil pogojem za obravnavanje pred disciplinskim organom tožene stranke je torej v interno sprejetih aktih tožene stranke, ki predpisujejo sestavine takega predloga. Primerjava pokaže, da vsebina in oblika predloga za uvedbo disciplinskega postopka, kot jo določajo omenjena pravila disciplinskega postopka tožene stranke ni tako natančno predpisana , kot to velja na primer za obtožnico v kazenskem postopku. Zato od predlagatelja tudi ni mogoče zahtevati, da bi ob vložitvi predloga za uvedbo disciplinskega postopka moral izpolniti takšne strožje pogoje. Glede na povedano je zato logičen zaključek, da mora disciplinsko razsodišče šele izluščiti konkretni dejanski stan disciplinske kršitve, pri tem pa upoštevati predlog za uvedbo disciplinskega postopka v celoti. Ob takšni presoji se tako pokaže, da disciplinsko razsodišče v obravnavani zadevi ni prekoračilo predloga za uvedbo disciplinskega postopka, ker je v izrek konkretnih (posameznih) očitanih disciplinskih kršitev zapisalo znake posamezne disciplinske kršitve, na kar predlog predlagatelja za uvedbo disciplinskega postopka izrecno napoti z navedbo prekršenih določb in listin iz katerih izhaja uvodoma navedeni očitani dejanski stan posameznih kršitev. S sklicevanjem na listino, na podlagi katere je moč nedvoumno določiti čas ko naj bi bila očitana disciplinska kršitev storjena, je predlagatelj dovolj natančno opredelil čas očitane kršitve, zato s tem, ko je disciplinsko razsodišče navedeni datum zapisalo v sklep (v izrek 1. točke sklepa disciplinskega razsodišča in v obrazložitev sklepa) ni nedopustno prekoračilo predloga za uvedbo disciplinskega postopka. Glede navedbe sodišča prve stopnje, da gre glede tožniku očitane disciplinske kršitve v točki I.1. izreka citiranega sklepa z dne 28.5.2003 za kršitev postopka, ker je podano nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sklepa, je treba povedati, da je očitno, da gre pri zapisu drugačne letnice ob sicer pravilni navedbi dneva in meseca v izreku v 1. točki sklepa disciplinskega razsodišča (15.5.2003 namesto 15.5.2002) le za pisno napako in ne za dejansko nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sklepa, na kar v pritožbi upravičeno opozarja tudi tožena stranka. Na podlagi že omenjenih razlogov pritožbeno sodišče meni, da so bile tudi v ostalih treh točkah predloga za uvedbo disciplinskega postopka očitane kršitve v zadostni meri konkretizirane, tako da tudi v tem delu ni utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da je bila podana bistvena kršitev postopka, ker je disciplinsko razsodišče prekoračilo predlog. Tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da se disciplinski organ druge stopnje ni, oziroma, da se je le s pavšalno navedbo opredelil do pritožbenih navedb tožnika, ne drži, saj je iz obrazložitve odločbe drugostopnega disciplinskega organa razvidno, da je povzel bistvo tožnikovih pritožbenih navedb in se do njih tudi opredelil, potem ko je pregledal disciplinsko dokumentacijo disciplinskega postopka prve stopnje.

Ker sodišče prve stopnje zaradi napačne uporabe določb materialnega prava ni opravilo preizkusa ali je bil tožnik (proti)pravno omejen v svoji ustavni pravici do združevanja (2. odstavek 42. člena Ustave RS), saj dejstev v zvezi z očitanimi disciplinskimi kršitvami ni ugotavljalo, sodba zato nima razlogov o odločilnih dejstvih in je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 339. člena ZPP. Izpodbijano sodbo je bilo zato treba na podlagi 1. odstavka 354. člena ZPP razveljaviti in vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje, v katerem bo moralo sodišče prve stopnje dopolniti postopek v nakazani smeri ter tudi ob upoštevanju pritožbenih navedb obeh pravdnih strank o zadevi znova razsoditi.

Glede na to, da je pritožbeno sodišče razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje glede prve točke izreka, je bilo treba razveljaviti tudi odločitev o stroških postopka. Pritožbeno sodišče se s pritožbenimi navedbami tožnika ni ukvarjalo, saj bo moralo sodišče prve stopnje ob ponovnem odločanju o razveljavljenem delu, glede na uspeh pravdnih strank ponovno odločiti tudi o stroških postopka.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odstavku 165. člena ZPP.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSK sklep I Cp 1194/2005
• VSK sklep I Cp 1503/2006