VSK sklep I Cp 775/2006

Jedro

Če sodišče zavrne predlagateljev predlog za ustanovitev nujne poti in predlagatelj ponovno vloži predlog za določitev nujne poti preko iste nepremičnine, za kar v obravnavani zadevi tudi gre, se tak zahtevek ne more zavreči zgolj zato, ker je bil že pravnomočno zavrnjen. Načelo ne bis in idem pride v poštev le, če je zahtevek za določitev nujne poti identičen prvemu in ima tudi enako pravno in dejansko podlago.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep r a z v e l j a v i ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo predlagateljev predlog za določitev nujne poti zoper udeleženko Z. P.. Postavilo se je na stališče, da je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno s sklepom sodišča prve stopnje, opr. št. .

Proti navedenemu sklepu se pritožuje predlagatelj po svojem pooblaščencu. Navaja, da je izpodbijana odločitev nepravilna in opozarja na 37. člen ZNP, ki določa, da se v nepravdnem postopku le smiselno uporabljajo določbe ZPP, če s tem ali drugim zakonom ni drugače določeno. Sklicevanje sodišča na pravnomočno razsojeno zadevo je nepravilno, glede na to, da v nepravdnih postopkih in tudi v konkretnem postopku določitve nujne poti, predlagatelju ni potrebno postaviti (natančno) določen zahtevek kot v pravdnem postopku. ZNP v 21. členu določa, da mora predlog vsebovati opis razmerja oz. stanje, o katerem naj sodišče odloči, dejstva, ki so pomembna za odločitev, dokaze za te navedbe ter druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga. O konkretnem zahtevku ni govora. Enako 141. člen ZNP ne zahteva postavitve zahtevka, ampak le predlog načina uporabe nujne poti. Konkretni zahtevek torej ni bistvena oz. nujna sestavina predloga, kar je odraz narave razmerij, ki se obravnavajo v nepravdnem postopku. Pravilo o pravnomočno razsojeni stvari ni primerno za uporabo v nepravdnih postopkih zaradi narave teh postopkov. Zato sodišče ne bi smelo dobesedno uporabiti tega pravila, saj sam 37. člen ZNP govori le o smiselni uporabi določb pravdnega postopka, res iudicata pa niti smiselno ne pride v poštev v nepravdnih postopkih. Poleg navedenega je odločitev sodišča nepravilna tudi zaradi tega, ker ne gre za identičnost predloga oz. zahtevka. Sodišče je s sklepom z dne 18.10.2002 zavrnilo predlog za določitev nujne poti, ki ni enak predlogu v tem postopku. Ker ne gre za objektivno identiteto zahtevka oz. predloga, ni možno uporabiti pravilo o pravnomočno razsojeni stvari. Nenazadnje se predloga bistveno in očitno razlikujeta. Odločitev sodišča je nepravilna tudi zaradi spremenjenih okoliščin, zaradi katerih je predlagatelj predlagal določitev nujne poti po zemljišču last nasprotne udeleženke pokojne Z. P.. Spremenjene razmere so v tem, da je na parceli št. 1439/5 O. P. izvedla cesto do meje s parcelo št. 1423/3, lastnik parcele 1447 je postal tudi lastnik parcele 1448/6 in spremenila se je tudi odmera parcele 1323/3, vse k.o. P.. Te spremenjene razmere je ugotovil tudi sodni izvedenec S. P. v izvedeniškem poročilu z dne 19.1.2005, zato je bil predlagatelj prisiljen razširiti predlog za določitev nujne poti še na zemljišče last nasprotne udeleženke, pokojne Z. P.. Zaradi spremenjenih razmer na terenu, v zemljiški knjigi in na katastru, ni možno govoriti o enakem predlogu kot je bil zavrnjen s sklepom opr. št. z dne 18.10.2002. Zato tudi pravilo o pravnomočno razsojeni stvari ne pride v poštev in je sodišče tudi iz tega razloga predlog nepravilno zavrglo.

Na pritožbo so odgovorili nasprotni udeleženci po svojem pooblaščencu; navedbe pritožnice prerekajo.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je izdalo izpodbijani sklep na podlagi določila 319. člena ZPP, ki določa, da mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena. Gre za negativno predpostavko za vodenje postopka. Predmet presoje v obravnavanem primeru je vprašanje, ali je mogoče omenjeno negativno procesno predpostavko, glede na posebno naravo nepravdnega postopka obiti, upoštevaje pravilo iz 37. člena ZNP, po katerem se v nepravdnem postopku le smiselno uporabljajo določbe ZPP. Pritožnik sicer nima prav, da pravila o pravnomočno razsojeni stvari v nobenem primeru ni primerno za uporabo v nepravdnih postopkih, ima pa prav, ko smiselno navaja, da pravil o materialni pravnomočnosti ni mogoče avtomatično (dosledno) prenašati v nepravdni postopek. Če sodišče zavrne predlagateljev predlog za ustanovitev nujne poti in predlagatelj ponovno vloži predlog za določitev nujne poti preko iste nepremičnine, za kar v obravnavani zadevi tudi gre, se tak zahtevek ne more zavreči zgolj zato, ker je bil že pravnomočno zavrnjen. Načelo ne bis in idem pride v poštev le, če je zahtevek za določitev nujne poti identičen prvemu in ima tudi enako pravno in dejansko podlago. Če pa gre za spremenjeno dejansko podlago, na kar pravilno opozarja pritožnik, ko navaja, da gre v obravnavani zadevi za spremenjene razmere, ki jih je ugotovil tudi sodni izvedenec S. P. v izvedeniškem poročilu z dne 19.1.2005, se mora sodišče prve stopnje (ponovno) spustiti v meritorno obravnavo in načelo ne bis in idem ne pride v poštev.

Iz zgoraj obrazloženega je razvidno, da je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo določbo 319. člena ZPP, v zvezi s 37. členom ZNP, to pa je vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve (bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 37. členom ZNP), kar terja razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Sodišče prve stopnje bo moralo izvesti postopek za določitev nujne poti, če bo ugotovilo, da gre dejansko za spremenjene okoliščine in s tem spremenjeno dejansko podlago, na kar opozarja pritožnik.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 4621/2008
• VSL sklep II Cp 301/2016
• VSL sklep I Cp 2302/2014