VSK sklep I Cp 421/2005

Jedro

Svoje zaključke je sodišče v celoti oprlo le na navedbe tožeče stranke, ne da bi se ob tem opredelilo do navedb izvedenca. Gre za dejstva, ki jih sodišče prve stopnje ni ugotavljalo.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in sodba sodišča prve stopnje r a z v e l j a v i ter zadeva vrne v novo sojenje.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v T. opr.št. v celoti v veljavi, tako da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki glavnico v višini 407.848,10 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 16.4.1999 dalje do plačila, stroške izvršilnega postopka v znesku 36.160,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 16.8.2002 dalje do plačila in nadaljnje pravdne stroške 389.024,00 SIT skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od dneva izdaje sodbe dalje do plačila, vse v roku 8 dni pod izvršbo.

Zoper takšno sodbo se pravočasno pritožuje toženec. Navaja, da se ne more strinjati z razsodbo, saj ni upoštevala dejanskega stanja opravljenih del, kar je bilo potrjeno tudi s strani sodnega izvedenca, količine dejansko opravljenih del, kar je tudi bilo potrjeno s strani izvedenca, njegovega zahtevka in oporekanja računu po višini, saj je zahteval, da se dejansko ugotovi količina opravljenih del ter količina vgrajenega materiala in se le-ta primerja s popisom in ponudbo, na podlagi katere se je odločil za izvajalca del ter se na podlagi tega ugotovi dejansko stanje ter količina oziroma vrednost opravljenih del. Po računu izvajalca vrednost opravljenih del presega predračun za približno 40 %, kar pa je glede na velikost hiše in malenkostne spremembe pri razporedu prostorov nedoumljivo (prostorov je manj kot po projektu; ne glede na to, da so v mansardi namesto dveh štirje prostori, pa je v pritličju kar pet prostorov manj kot po projektu, kar bistveno zmanjša obseg del). Račun je bil izstavljen 18.4.1998 na podlagi nedokončanih del, kar ni sporno, saj je izvajalec potrdil s tem, da so prišli dokončat (čeprav niso hoteli dokončati vsega - zasilne svetilke, napise, enopolne sheme ...) 17.12.2001. Ta dela niso bila dokončana 18.4.1998, ko je bil račun izstavljen, zanj ta račun ni verodostojen. V popisu porabljenega materiala je tudi veliko materiala, ki ni bil nikoli vgrajen na objektu (ventilator, fid stikalo, vlečna sonda, koaksialni kabel, žarnice, ki jih je obračunanih več kot montiranih ...) ter tudi drugega materiala, saj izvajalec ni vodil gradbenega dnevnika, katerega bi moral investitor podpisovati po situacijah in je izstavljena poraba materiala nerealna - neresnična, kar dokazuje tudi to, da izvajalec na predlog, da skupno pregledajo in ugotovijo dejansko porabo materiala ter količino del, na to ni pripravljen oziroma noče sodelovati pri popisu del.

Pritožba je utemeljena.

Stališče sodišča prve stopnje, ki je štelo, da je toženec s podpisom na spornem računu z dne 18.4.1999 "dela zaključena 17.12.2001" potrdil, da je elektroinstalacijska dela prevzel, ter da jih je tožnik končal, zaradi česar je pridobil pravico do plačila celotnega vtoževanega zneska, je preuranjeno. Sodišče je v navedeni pravdni zadevi imenovalo izvedenca, kateremu je naložilo, da poda izvid in mnenje o tem, katera elektroinstalacijska dela na objektu tožene stranke so bila izvedena v obdobju od leta 1994 do 17. decembra 2001, torej da ugotovi obseg izvedenih elektroinstalacijskih del ter ugotovi ceno le-teh. Naloženo mu je bilo tudi, naj loči dela, ki so bila predvidena in narejena v skladu z gradbeno in projektno dokumentacijo od morebitnih del, ki so od te dokumentacije odstopala in jih posebej prikaže ter ovrednoti ter odgovori tudi na vprašanje, ali so elektroinstalacijska dela zaključena in če niso, katera dela so to (sklep na list.št. 34 spisa). Z odrejenim izvedenstvom je torej sledilo predlogu obeh strank, da se z izvedencem ugotovi obseg izvedenih del in cena le teh. Zato določbe 614. člena ZOR (pravilno: 620. člena ZOR) glede rokov za grajanje napak niso pomembne za odločitev v obravnavani pravdni zadevi. Čeprav se ugotovitve izvedenca pomembno razlikujejo od trditev tožnika, je svoje zaključke sodišče v celoti oprlo le na navedbe tožeče stranke, ne da bi se ob tem opredelilo do navedb izvedenca. Če je uspel toženec z izvedencem izpodbiti navedbe tožnika o obsegu in vrednosti opravljenih del, je tožnik upravičen le do plačila temu ustreznega zneska. Gre za dejstva, ki jih sodišče prve stopnje ni ugotavljalo; ni se namreč opredelilo ne do navedb izvedenca A. L., da posamezni materiali po računih sploh niso bili vgrajeni v objekt (pod C mnenja - na list. št. 41 spisa) niti do zaključnih ugotovitev izvedenca o vrednosti dejansko opravljenih del (na list. št. 42 spisa). Zato ne prepriča zaključek sodišča, da tožnik tega, kar je toženec štel kot nedokončano delo, ni upošteval pri obračunu del. Tožnik namreč prvotno vtoževanega zneska po pridobitvi izvedenskega mnenja ni spreminjal, čeprav izvedenec navaja, da posamezni materiali po računih sploh niso bili vgrajeni v objekt. Izvedenec je bil v zvezi z izdelanim pisnim mnenjem tudi zaslišan in sicer potrdil, da je prišlo do sprememb med izvedeno elektroinstalacijo in predvideno v projektni dokumentaciji, vendar pa je tudi povedal, da spremembe niso bistveno vplivale na ceno izdelave. Ker se sodišče do navedb izvedenca in toženca (o dejanskem obsegu opravljenih del in ceni le teh), ki so ključne za odločitev v obravnavani pravdni zadevi, ni opredelilo, je v postopku na prvi stopnji dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno in so tudi materialnopravni zaključki sodišča prve stopnje preuranjeni. Zato je bilo treba izpodbijano sodbo razveljaviti in vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP). V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje presoditi vse dokaze (tudi tožnikove in toženčeve navedbe ter ugotovitve izvedenca) in o zahtevku tožeče stranke ponovno odločiti.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSK sodba I Cp 858/2006
• VDSS sklep Psp 502/2016
• UPRS Sodba I U 197/2021-12