VSK sklep I Cp 280/2006

Jedro

Velja pravilo, da mora tožnik, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti vse pravdne stroške in ta določba pomeni poseben primer povračila stroškov po načelu krivde. V skladu s tem pravilom pa razlog, zaradi katerega se je tožnik odločil za umik tožbe, ni pomemben in tudi ni pravno relevantno, ali je bil tožbeni zahtevek utemeljen.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in p o t r d i t a sklepa sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je dne 13.1.2006 izdalo sklep, s katerim je vzelo na znanje umik tožbe zoper prvo, tretjo, četrto in peto toženo stranko ter glede njih pravdnih postopek ustavilo. Odločilo pa tudi, da sta tožeči stranki dolžni toženim strankam povrniti pravdne stroške, ki jih je odmerilo na 148.575,00 SIT ter določilo rok 15-ih dni. V razlogih sklepa je pojasnilo, da odločitev o umiku tožbe in ustavitvi postopka temelji na določbi 188. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, odločitev o stroških postopka pa na podlagi 158. člena ZPP. Nato pa je dne 30.1.2006 izdalo še dopolnilni in popravni sklep, s katerim je v točki 1 izreka sklep z dne 13.1.2006 dopolnilo z odločitvijo, da sta tožeči stranki dolžni toženim strankam poleg odmerjenih pravdnih stroškov dolžni povrniti tudi zakonske zamudne obresti od tega zneska, ki tečejo od dne 13.1.2006.

Zoper taka sklepa sta se pritožila tožnika s pomočjo pooblaščenca, ki se z odločitvijo sodišča o stroških postopka ne strinja. Navaja, da je bila tožba vložena v času, ko zapuščinski postopek po pokojnem E. K. ni bil zaključen in so bile vse tožene stranke dediči po pokojniku, kot take pa so tvorile skupnost dedičev, saj so le vsi dediči lahko bili stranka postopka. Tudi odgovor na tožbo je bil vložen v času, ko je še tekel zapuščinski postopek. Ko je bil nato zapuščinski postopek zaključen, pa je glede na izid zapuščinskega postopka tožeča stranka zoper posamezne osebe tožbo umaknila, saj niso bili več pasivno legitimirani glede na izvršitev zapuščinskega sklepa v zemljiški knjigi. Pooblaščenec tožene stranke je o zaključku zapuščinskega postopka seznanil sodišče in tožečo stranko z ustrezno vlogo. Zaradi navedenega je pritožnik prepričan, da tožeča stranka ni dolžna povrniti stroškov postopka tistim toženim strankam, zoper katere je tožbo umaknila, saj so v času njene vložitve dejansko bili nujni sosporniki. Pritožbenemu sodišču pritožnik predlaga, da izpodbijana sklepa glede stroškov postopka spremeni tako, da odloči, da tožene stranke, glede katerih se je postopek ustavil zaradi umika tožbe, same trpijo svoje stroške postopka, naloži pa jim tudi, da tožeči stranki povrnejo stroške pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obresti od izdaje drugostopne odločbe dalje do plačila, v 15-ih dneh.

Pritožba ni utemeljena.

Ob dejstvu, da je tožeča stranka tožbo zoper štiri izmed prvotno toženih oseb, umaknila, je povsem na mestu odločitev sodišča prve stopnje, da o zahtevi za povrnitev stroškov teh oseb, odloči na podlagi določbe 1. odstavka 158. člena ZPP. V tem velja pravilo, da mora tožnik, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti vse pravdne stroške in ta določba pomeni poseben primer povračila stroškov po načelu krivde. V skladu s tem pravilom pa razlog, zaradi katerega se je tožnik odločil za umik tožbe, ni pomemben in tudi ni pravno relevantno, ali je bil tožbeni zahtevek utemeljen. Za odločanje o stroških postopka je bistveno, da do umika ni prišlo zaradi izpolnitve zahtevka, saj je le umik tožbe po izpolnitvi zahtevka edina izjema od pravila, ki k povrnitvi stroškov zavezuje tožečo stranko, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. Zato je zmotno in v nasprotju z določbo 158. člena ZPP stališče pritožbe, da morajo v obravnavanem primeru tožene stranke, ki so v času vložitve tožbe tvorile skupnost dedičev in proti katerim je kasneje, ko je bil sklep o dedovanju po pokojnem E. K. pravnomočen in znan dedič, tožeča stranka tožbo umaknila, same nositi svoje stroške, ki so jim nastale v tem pravdnem postopku. Četudi je tožeča stranka v času, ko je vložila tožbo, le to pravilno usmerila proti vsem tožencem, ki so tvorili skupnost dedičev, pa to še ne pomeni, da ni dolžna nositi pravdnih stroškov, ki jih je povzročila, saj tožencem, zoper katere je kasneje tožbo umaknila, ni mogoče naložiti nobene krivde za to, da je tožbo vložila še pred zaključkom zapuščinskega postopka.

Izkaže se tako, da je bilo materialno pravo - določba 158. člena ZPP - pravilno uporabljeno, podane pa niso niti uradoma upoštevne bistvene kršitve določb postopka, zato je višje sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijana sklepa (2. točka 365. člena ZPP).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 773/2004
• VSL sklep I Cpg 943/97
• VSL sklep I Cp 2227/99