VSK sklep I Cpg 93/2007

Jedro

Odtujevanje premoženja predstavlja objektivno samo po sebi zgolj spreminjanje oblike premoženja. Zato odtujitev premoženja, pri katerem ni razloga za dvom o pridobitvi premoženjskega ekvivalenta ob taki transakciji še ne opravičuje izdaje začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve.

 

Izrek

Pritožbi tožene stranke se ugodi, izpodbijani sklep se s p r e m e n i tako, da se ugovoru ugodi, sklep o začasni odredbi z dne 12.02.2007 razveljavi in se predlog za izdajo začasne odredbe zavrne.

Stroški pritožbenega postopka so del nadaljnjih pravdnih stroškov.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje deloma ugodilo ugovoru tožene stranke in sklep o začasni odredbi z dne 28.12.2006 spremenilo tako, da se namesto nepremičnine: neopremljen poslovni prostor v S., ki je v naravi trgovina z živili v pritličju poslovno-stanovanjskega centra, velikosti 203,95 m2, vpisan v podvložku s št. 1676/2 k.o. S., kot predmet zavarovanja določi nepremičnina: gostinski objekt v D., velikosti 763,03 m2, v treh etažah, na parceli s parc.št. 751, k.o. D. in se toženi stranki prepove odtujiti ali obremeniti to nepremičnino, prepoved pa vpiše v zemljiško knjigo ter velja še 30 dni po pravnomočnosti določbe, izdane v tem postopku.

Zoper ta sklep se je pritožila tožena stranka zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava in predlagala njegovo spremembo tako, da se zavrne predlog za izdajo začasne odredbe. V pritožbi opozarja, da mora upnik v postopku izdaje začasne odredbe kot verjetno izkazati tudi nevarnost, da bo zaradi odtujevanja premoženja uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Samo dejstvo, da dolžnik namerava odprodati del svojih poslovno nepotrebnih nepremičnin pa ne predstavlja (take) nevarnosti, temveč morajo zaradi odtujevanja nastati določene okoliščine, ki bi lahko ogrozile izplačilo "verjetne" terjatve. Sodišče teh posebnih okoliščin, ki bi opravičevale izdajo začasne odredbe, ne ugotavlja. V zvezi s tem tudi opozarja, da bilanca stanja tožene stranke izkazuje pozitivno premoženje v nekaj milijonih EUR in predstavlja poslovno nepotrebno premoženje le manjši del opredmetenih osnovnih sredstev družbe. Tudi zaključek sodišča glede prilivov in odlivov ni pravilen saj, ne glede na to, kakšni so odlivi, prilivi kažejo na to, da bo upnik, v kolikor bo uspel doseči izvršilni naslov in mu dolžnik vseeno ne bo želel plačati, z enodnevno blokado transakcijskega računa poplačal vse svoje terjatve s stroški in zamudnimi obrestmi vred. Zato odprodaja poslovno nepotrebnega premoženja ne pomeni verjetnosti nevarnosti, da upnik ne bo poplačan ali da bo poplačilo oteženo.

Pritožba tožene stranke je utemeljena.

Za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve mora upnik izkazati tako verjeten obstoj terjatve kot tudi verjeten obstoj nevarnosti, da je zaradi odtujevanja, skrivanja ali kakršnegakoli drugačnega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.

Ugotovitve sodišča prve stopnje da je tožeča stranka svojo terjatev izkazala kot verjetno s pritožbo tožena stranka niti ne izpodbija. Zato vprašanje verjetnosti vtoževane terjatve ni predmet pritožbenega odločanja.

Glede na določilo 2.odst. 270.čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) pa mora upnik - tožeča stranka, kot verjetno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Stališče sodišča prve stopnje, ki je izdajo začasne odredbe utemeljilo z "okoliščino slabih poslovnih rezultatov in zadolževanja tožene stranke ter z okoliščino, da namerava tožena stranka naenkrat prodati premoženje velike vrednosti" pa po oceni pritožbenega sodišča v konkretnem primeru ni sprejemljivo.

Kar se tiče sicer objektivno izkazanega odtujevanja premoženja večje vrednosti velja opozoriti, da odtujevanje premoženja predstavlja objektivno samo po sebi zgolj spreminjanje oblike premoženja. Zato odtujitev premoženja, pri katerem ni razloga za dvom o pridobitvi premoženjskega ekvivalenta ob taki transakciji še ne opravičuje izdaje začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve. Zgolj zaradi odtujitve nepremičnega premoženja poplačilo denarne terjatve ne more biti ogroženo.

Tudi slabi poslovni rezultati, ob dejstvu na katerega utemeljeno opozarja tožena stranka, da njena bilanca izkazuje pozitivno premoženje v nekaj milijonih EUR, izdaje take odredbe po prepričanju pritožbenega sodišča ne opravičujejo. Glede na obseg premoženja tožene stranke ter višino terjatve tožeče stranke, na kaj takega pač ni mogoče sklepati. To še zlasti, ker je tožena stranka argumentirano pojasnila, da je prav namen odprodaje "premoženja velike vrednosti" v tem, ker zaradi nedoseganja pričakovanih stopenj donosa namerava izvesti dezinvestiranje in dobljena sredstva investirati drugam. Ker tudi ni vprašljiva njena plačilna sposobnost, kar je tožena stranka tudi argumentirano obrazložila, po oceni pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru ni mogoče pritrditi zaključkom sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je izkazana nevarnost, da bi bila zaradi dolžnikovega odtujevanja premoženja uveljavitev tožnikove denarne terjatve onemogočena ali precej otežena.

Glede na gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče na podlagi 3.tč. 365.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15.čl. ZIZ pritožbi dolžnika ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot je to razvidno iz izreka. Glede stroškov pritožbenega postopka v zvezi z začasno odredbo pa je odločilo, da so ti del nadaljnjih pravdnih stroškov.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSK sklep II Ip 27/2007
• VSL sklep II Cp 421/2009
• VSL sklep I Cpg 446/2006