VSK sklep II Cpg 2/2007

Jedro

Zmotna je pritožnikova trditev, da se postopek lahko nadaljuje šele potem, ko ga pravni naslednik izbrisane družbe prevzame. Glede na določilo 1.odst. 208.čl. ZPP se namreč postopek nadaljuje tudi, ko sodnik pravnega naslednika pravne osebe povabi, da naj to stori. Konkretno pa se to zgodi s tem, ko se pravnemu nasledniku vroči sklep o nadaljevanju postopka.

 

Izrek

Pritožba dolžnika se zavrne in p o t r d i v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: I.) ugotovilo, da je izvršilni postopek prekinjen z dnem 15.05.2006; II.) da se izvršilni postopek nadaljuje s pravnim naslednikom dolžnika, družbenikom S. d.d.,; III.) izvršbo za izterjavo denarne terjatve na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi z dne 02.07.2001 v zvezi s sklepom z dne 24.10.2001, na predlog upnika z dne 25.07.2006 nadaljevalo zoper novega družbenika S. d.d. in določilo izvršilna sredstva; IV.) odmerilo nadaljnje izvršilne stroške upniku v višini 16.346,80 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa do plačila in pod točko V. odredilo za izvršitelj S.F.

Zoper ta sklep je glede odločitve pod točkami I, II in IV vložil pritožbo dolžnik po svojem pooblaščencu. V pritožbi navaja, da bi moralo sodišče ob upoštevanju določb Zakona o pravdnem postopku (ZPP) najprej izdati sklep o prekinitvi postopka, ugotoviti pravne naslednike izbrisanega dolžnika, jim vročiti predmetni sklep in šele po pravnomočnosti sklepa nadaljevati s postopkom. Sodišče je torej nepravilno hkrati postopek prekinilo in odločilo, da se takoj nadaljuje z družbo S. d.d. V konkretnem primeru pravno nasledstvo sploh ni ugotovljeno in vsakršno nadaljevanje postopka pred takšno ugotovitvijo ni mogoče. Sodišče bi namreč moralo upoštevati dejstvo, da je kapital dolžnika C. d.d. razdeljen na 10.000 delnic, ki se glasijo na prinosnika, prenašajo pa se s prodajo. S. d.d. nima več v lasti delnic C. d.d. in je iz tega razloga vsak postopek zoper njega na tej podlagi nezakonit. Upnik tudi ni z ničemer izkazal oziroma dokazal, da je S. delničar C. d.d.. Njegove trditve, da je večinski lastnik izbrisane družbe nimajo nobene dokazne opore. V sodnem registru je vpisano le stanje ob ustanovitvi C. d.d., kasnejše spremembe pa niso zabeležene. Da dejanskemu stanju lastništva pri delniški družbi ne ustreza navedba njenih ustanoviteljev v sodnem registru je ugotovilo že Ustavno sodišče v svoji odločbi z dne 09.10.2002. Spremembe delničarjev pa se ne vpisujejo v sodni register. Lastniška struktura pri imenskih delnicah je razvidna iz delniške knjige družbe, ki jo vodi uprava družbe oziroma iz registra imenskih vrednostnih papirjev, ki ga za družbo vodi KDD, v kolikor delnice kotirajo na borzi. Tudi sicer navedba sodišča, da naj bi bil S. družbenik C., ne drži, saj pri delniški družbi ni družbenikov.

Pritožba ni utemeljena.

Nerazumljiva je pritožbenemu sodišču pritožnikova pritožba zoper ugotovitveni sklep o prekinitvi postopka. Po določbi 3.tč. 1.odst. 205.čl. ZPP, ki se glede na določbo 15.čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) smiselno uporablja tudi v postopku izvršbe in zavarovanja, se postopek prekine, če stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati. Ker je iz spisovnih podatkov razvidno, da je bil prvotni dolžnik, družba C. d.d. dne 15.05.2006 izbrisan iz sodnega registra, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je z deklaratornim sklepom le ugotovilo prekinitev postopka, pravilna in v skladu z navedenimi zakonskimi določbami. Nenazadnje pa tudi pritožnik v svoji pritožbi navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje prav tako ravnati.

Ker se postopek, ki je bil prekinjen iz razloga po 3.tč. 1.odst. 205.čl. ZPP nadaljuje v primeru, ko sodišče na predlog stranke - v konkretnem primeru upnika s sklepom o nadaljevanju povabi pravnega naslednika, da prevzame postopek, in ker je sodišče prve stopnje s svojo odločitvijo pod točko II prav to storilo, pritožbeno sodišče tudi v tej odločitvi sodišča prve stopnje ne vidi nobenih procesnih napak. Zmotna pa je pritožnikova trditev, da se postopek lahko nadaljuje šele potem, ko ga pravni naslednik izbrisane družbe prevzame. Glede na določilo 1.odst. 208.čl. ZPP se namreč postopek nadaljuje tudi, ko sodnik pravnega naslednika pravne osebe povabi naj to stori. Konkretno pa se to zgodi s tem, ko se pravnemu nasledniku vroči sklep o nadaljevanju postopka.

Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je v obravnavanem primeru upnik dne 25.07.2006 po predhodni ugotovitvi, da je bil prvotni dolžnik izbrisan iz sodnega registra, predlagal nadaljevanje izvršilnega postopka z družbo S. d.d. Pravno nasledstvo pa je dokazoval s predložitvijo izpiska iz sodnega registra, iz katerega je razvidno, da je bila družba S. d.d. v sodnem registru vpisana kot ustanovitelj (in ob ustanovitvi večinski lastnik) izbrisanega dolžnika. Prav ima pritožba, ko trdi, da družba S. d.d. ni bila družbenik iz sodnega registra izbrisane ga prvotnega dolžnika, pač pa delničar, saj je bil dolžnik organiziran kot delniška družba. Tudi s trditvijo, da vpis ustanoviteljev nujno ne kaže lastniške strukture družbe ob njenem izbrisu, se pritožbeno sodišče strinja. Ne drži pa pritožnikova trditev, da upnik ni z ničemer izkazal, da je družba S. d.d. delničar C. d.d. Upnik se je, kot že rečeno, skliceval na podatke sodnega registra. Predložil je izpisek iz sodnega registra, ki to dejstvo dokazuje. Po mnenju pritožbenega sodišča pa je takšna trditvena in dokazna podlaga zadoščala, da je prvostopno sodišče izdalo sklep o nadaljevanju postopka. Da so družbeniki izbrisane družbe z omejeno odgovornostjo in delničarji izbrisane delniške družbe univerzalni pravni nasledniki iz sodnega registra izbrisane družbe, pod predpostavko, da so imeli v izbrisani družbi aktivno vlogo, ni več nobenega dvoma.

Ugotovljeno je že bilo, da je bila družba S d.d. ob ustanovitvi večinski delničar izbrisanega dolžnika. Ker se spremembe delničarjev v sodnem registru ne evidentirajo, ni izključeno, da ustanovitelj (v konkretnem primeru družba S. d.d.) ob izbrisu prvotnega dolžnika, ni bila več delničar iz sodnega registra izbrisanega dolžnika. Ker pa velja domneva o univerzalnem pravnem nasledstvu delničarjev izbrisane družbe, nosi breme nasprotnega dokaza tisti, ki se, dokler ne dokaže nasprotno, šteje za univerzalnega pravnega naslednika izbrisane družbe. Za izdajo sklepa o nadaljevanju postopka, ki ima le naravo procesnega sklepa, torej zadostuje, da v primeru izbrisa iz sodnega registra delniške družbe, predlagatelj izkaže, da je bil novi dolžnik ustanovitelj delniške družbe.

Vsebinsko in s tem materialnopravno presojo pasivne legitimacije družbe S. d.d. pa bo mogoče opraviti šele v nadaljevanju postopka, ko bo sodišče prve stopnje obravnavalo ugovor novega dolžnika zoper izdani sklep o izvršbi.

Ker pritožnik svoje pritožbe zoper sklep o odmeri stroškov ni obrazložil, ob preizkusu po uradni dolžnosti pa pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo nobenih napak glede te odločitve, je pritožbo tudi v tem delu zavrnilo.

Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep prvostopnega sodišča v izpodbijanem delu potrdilo (2.tč. 365.čl. ZPP v zvezi s 15.čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Kp 975/2004
• VSL sklep I Cpg 352/2000
• VSL sklep I Cpg 992/2000