<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSK sklep I Cpg 149/2006

Sodišče:Višje sodišče v Kopru
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSKP:2007:I.CPG.149.2006
Evidenčna številka:VSK02970
Datum odločbe:22.02.2007
Področje:civilno procesno pravo
Institut:opravljanje pravdnih dejanj v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi - kvalificirano zastopanje - prava neuka stranka - gospodarski subjekt - oprostitev plačila sodnih taks

Jedro

ZPP v 12. čl. določa, da stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po tem zakonu, opozori sodišče, katera pravdna dejanja lahko opravi. Če pa je že vprašanje nevednosti mogoče obravnavati v povezavi s stranko, ki je fizična oseba, to gotovo ne more veljati za stranko, ki je pravna oseba in hkrati gospodarski subjekt, ki nastopa na trgu, kjer opravlja pridobitno dejavnost.

 

Izrek

Pritožba tožene stranke se zavrne in se p o t r d i t a izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje z dne 22.3.2006 in z dne 29.3.2006.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom z dne 22.3.2006 je sodišče prve stopnje kot nedovoljeni zavrglo pritožbo in revizijo tožene stranke z dne 18.1.2006 zoper sodbo Okrožnega sodišča v K. in sodbo Višjega sodišča v Kopru opr.št. I Cpg 71/2005 z dne 1.12.2005.

Proti navedenemu sklepu je tožena stranka vložila pritožbo, v kateri navaja, da se z njegovim izrekom ne strinja in ga kot nezakonitega in v nasprotju z obstoječo sodno prakso in njenimi judikati izpodbija v celoti, ker v postopku dejansko stanje ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno, zaradi tega pa tudi ni bilo pravilno odločeno. Sodišče bi moralo toženo stranko pozvati k dopolnitvi zahtevka za revizijo tako, da bi ga tožena stranka vložila preko osebe, ki bi imela opravljen pravniški državni izpit oziroma preko pooblaščenega odvetnika.

Pritožba tožene stranke ni utemeljena.

Revizija je eno od izrednih pravnih sredstev (367. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP) in 3. odst. 86. čl. ZPP določa, da lahko v postopku z izrednim pravnim sredstvom stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik; izjema je navedena v nadaljnjem 4. odst., ki določa, da 3. odst. (86. čl.) ne velja v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.

V obravnavanem primeru je tožena stranka "predlog za revizijo postopka", ki jo je sodišče prve stopnje obravnavalo kot revizijo zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru z dne 1.12.2005, opr.št. I Cpg 71/2005, vložila po svojem zakonitem zastopniku - direktorju. V pritožbi ne zatrjuje, da bi slednji imel opravljen pravniški državni izpit, kar pomeni, da četudi bi v obravnavanem primeru res obstajala dolžnost sodišča, da vlagatelja revizije poziva k njeni dopolnitvi, ne bi tožena stranka v nobenem primeru mogla (več) revizije vložiti preko osebe, ki bi imela opravljen pravniški državni izpit oziroma preko odvetnika, kot se to zatrjuje v pritožbi, glede na to, da je revizija že vložena. Predmet obravnave bi torej v vsakem primeru lahko bila le tista revizija, ki jo je tožena stranka vložila že 18.1.2006, ne pa kakšna druga, vložena napr. pravilno po odvetniku. Cilj zakonodajalca, ki je v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi predpisal kvalificirano zastopanje, ne bi bil dosežen, saj s tem v obravnavanem primeru ne bi bila zagotovljena večja strokovnost vloženega izrednega pravnega sredstva.

ZPP v 12. čl. določa, da stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po tem zakonu, opozori sodišče, katera pravdna dejanja lahko opravi. Pogoja za uporabo 12. čl. ZPP sta torej dva: da gre za stranko, ki nima pooblaščenca in da gre za njeno nevednost, zaradi katere ne uporablja procesnih pravic. Zakon ne določa, ali velja 12. čl. ZPP le za fizične ali pa morda tudi za pravne osebe. Ker pojem "stranke", o katerem je govora v tej zakonski določbi, ni natančneje opredeljen, so očitno mišljene tako fizične kot tudi pravne osebe (1. odst. 76. čl. ZPP). Če pa je že vprašanje nevednosti mogoče obravnavati v povezavi s stranko, ki je fizična oseba, to gotovo ne more veljati za stranko, ki je pravna oseba in hkrati gospodarski subjekt, ki nastopa na trgu, kjer opravlja pridobitno dejavnost (1. čl. Zakona o gospodarskih družbah, ZGD), kar je tudi tožena stranka. Ker torej tožena stranka ni takšna stranka, ki bi jo moralo sodišče opozarjati v smislu 12. čl. ZPP, je bil izpodbijani sklep utemeljeno izdan.

Z izpodbijanim sklepom z dne 29.3.2006 je sodišče prve stopnje zavrglo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za revizijo zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru, opr.št. I Cpg 71/2005 z dne 1.12.2005 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v K. z dne 9.11.2004.

Proti navedenemu sklepu je tožena stranka vložila pritožbo, v kateri navaja, da se z izrekom izpodbijanega sklepa ne strinja in ga kot nezakonitega in v nasprotju z obstoječo sodno prakso in njenimi judikati izpodbija v celoti, ker dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno, zato pa tudi ne pravilno odločeno. Tožena stranka nima sredstev za plačilo sodne takse, kar je bilo v dokaznem postopku tudi dokazano. Sodišču so bili znani navedeni razlogi in konkretna dokumentacija, zaradi katerih tožena stranka ne more poravnati sodne takse. Lahko bi preverilo dejansko stanje iz navedenih sodnih spisov. Sodišče je toženi stranki zavrnilo predlog za revizijo, na katerega se nanaša plačilo sodne takse, torej je plačilo sodne takse za zavrnjen predlog neupravičen zahtevek. Sodišče bi moralo zahtevek za plačilo sodne takse umakniti skupaj s sklepom o zavrnitvi predloga za revizijo postopka.

Pritožba tožene stranke ni utemeljena.

ZPP v 5. odst. 168. čl. posebej določa, da lahko pod pogoji, ki so tam navedeni, sodišče oprosti pravne osebe plačila taks samo za vloge iz 1. odst. 105. a čl. tega zakona. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za revizijo, to pravno sredstvo pa ni našteto med vlogami iz 1. odst. 105. a čl. ZPP. Glede na to sodišče prve stopnje utemeljeno ni sledilo upnikovemu predlogu, pravilno bi sicer moralo ta predlog zavrniti, ne pa ga zavreči, vendar pa to ni vplivalo na vsebinsko pravilnost same odločitve.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), obe pritožbi tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje.

 


Zveza:

ZPP člen 12, 86, 86/3, 86/4, 105a, 105a/1, 168, 168/5, 12, 86, 86/3, 86/4, 105a, 105a/1, 168, 168/5.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00MDUwNg==