VSK sklep II Cp 1615/2006

Jedro

V sklepu o poplačilu upnikov in drugih oseb, ki uveljavljajo pravice do poplačila, lahko sodišče upošteva samo tiste terjatve, glede katerih je sklep o izvršbi postal pravnomočen najkasneje na dan razdelitvenega naroka (3.odst. 208.čl. ZIZ). Ta pogoj morajo izpolnjevati tudi terjatve oseb iz 3.tč. 1.odst. 197.čl. ZIZ. Terjatve teh oseb so privilegirane samo toliko, da imajo prednost pri poplačilu pred upniki, na predlog katerih je sodišče dovolilo nepremičninsko izvršbo.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.

Predlog upnika, da se mu povrnejo stroški pritožbenega postopka, se zavrne.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odmerilo nadaljnje stroške izvršilnega postopka, v II. točki sklepa pa odločilo, da se kupnina dobljena s prodajo nepremičnine dolžnikov razdeli tako, da se poplačajo najprej izvršilni stroški upnikov tega postopka, zatem davek na promet nepremičnine, prednostna terjatev O.P. in delno terjatev zastavnega upnika P. B.Z. V III. točki izreka je predloge P.V., T.V., B.V. in L.V. zavrglo ter v IV. točki zahteve upnikov za večje ali drugačno poplačilo njihovih terjatev, kot je navedena v II. točki izreka, zavrnilo. V obrazložitvi je glede predlogov P.V., T.V., B.V. in L.V. pojasnilo, da so te osebe šele na razdelitvenem naroku 13.09.2006 vložile predlog za izvršbo s predlogom za predhodno odredbo za poplačilo preživnine mladoletnih upnikov z opravo izvršbe na podlagi 2.odst. 197.čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Po odobrenem 3-dnevnem roku za dopolnitev predlogov za prednostno poplačilo so te osebe vložile dopolnjene predloge s tem, da so sodišču predlagale izdajo sklepa o izvršbi za izterjavo zapadlih preživninskih terjatev. Sodišče prve stopnje je štelo takšen predlog kot nepopoln, saj glede preživninskih terjatev še ni bil izdan sklep o izvršbi, predmet in sredstvo izvršbe, ko te osebe predlagajo, da se izvršba opravi skladno z določilom 2.odst. 197.čl. ZIZ, pa sta tudi napačno navedena. Ker prijava ni bila v tej fazi postopka popolna, ostalim upnikom tudi ni bila dana možnost, da bi se glede terjatev teh štirih oseb izjasnili na razdelitvenem naroku. Opustitev tega dejanja je prekluzivne narave, saj izpodbojnih razlogov glede na določbo 201.čl. ZIZ ni mogoče pozneje uveljavljati, niti v pritožbi zoper sklep o poplačilu niti v kasnejši pravdi, zato je štelo, da te prijave ne more upoštevati kot prijave prednostne terjatve. Prav tako pa tudi ni moglo ugoditi predlogu za izvršbo, ker izvršilno sredstvo ni bilo pravilno navedeno.

Zoper sklep o zavrženju so se P.V., T.V., B.V. in L.V., zadnja dva zastopana po zakoniti zastopnici, to je materi S.V. (ki je hkrati prva dolžnica v tej zadevi) pritožili. Menijo, da so zahtevo, ki jim je bila postavljena na razdelitvenem naroku, da dopolnijo predlog za prednostno poplačilo, ustrezno dopolnili, kljub temu pa sodišče njihove prijave ni upoštevalo in je njihov predlog zavrglo. Tožniki so uveljavljali prednostno terjatev, to je plačilo preživnine. Pritožniki niso upniki, kot jih zmotno imenuje sodišče prve stopnje, ampak gre za osebe iz 5.tč. 196.čl. ZIZ, ki imajo terjatev iz naslova zakonite preživnine. Njihovo vlogo bi moralo sodišče vsebinsko presojati. Na razdelitvenem naroku 13.09.2005 so prijavili prednostno terjatev. Ker imajo prednost pri poplačilu po določbi 197.čl. ZIZ, ne rabijo sklepa o izvršbi, niti predhodne odredbe. Zadošča priglasitev terjatve na razdelitvenem naroku in dejstvo, da je ta dokazana z izvršilnim naslovom. Izvršilni naslov so priložili k terjatvi že na razdelitvenem naroku, a brez klavzule pravnomočnosti, ker je z njo razpolagalo sodišče v drugem izvršilnem postopku pritožnikov. Poleg tega je sodišče samo izdalo enega od izvršilnih naslovov kar zadošča, da so terjatve dokazane z izvršilnim naslovom, ne pa tudi, da so priložene k prijavi terjatev. So jih pa dopolnjene dostavili v roku treh dni, ki je bil odobren. Ker pritožniki niso upniki, je glede njih vprašljiva tudi uporaba določbe 201.čl. ZIZ ter posledično razlogovanje sodišča glede navedenega. Razlogi o nepopolnosti vlog so po mnenju pritožnikov nerazumljivi ter nasprotujoči ugotovitvam sodišča glede navedenega na razdelitvenem naroku. Pritožniki so vloge tudi popravili, v kolikor pa sodišče meni, da gre še za kakšne druge vloge, bi jim te moralo vrniti v popravo oziroma dopolnitev, kar je predpogoj za zavrženje vlog. Predlagajo spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se jim dovoli prednostno poplačilo prijavljenih terjatev.

Upnik P.B.Z. je odgovoril na pritožbo, predlagal zavrnitev te pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa. Meni, da je odločitev pravilna. Po mnenju upnika sodišče pritožnikom sploh ne bi smelo dati roka za kakršnokoli popravo oziroma dopolnitev predloga za prednostno poplačilo, saj morajo biti terjatve, tudi ko gre za prednostne, priglašene najkasneje na razdelitvenem naroku in na tem naroku tudi dokazane z izvršilnim naslovom. Sicer pa glede na celoten potek izvršilne zadeve upnik dvomi, da gre s strani pritožnikov za uveljavljanje preživninskih terjatev. Meni, da dolžnika v tej zadevi z vloženo prijavo samo izkoriščata svojo nekdanjo vlogo zakonitih zastopnikov preživninskih upravičencev, da bi ublažila negativne učinke dejstva, ker je bilo njuno premoženje zaradi številnih neplačanih dolgov prodano na dražbi. Uveljavlja povračilo pritožbenih stroškov.

Pritožba ni utemeljena.

Po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu je na vrsti zadnja faza izvršilnega postopka, ko sodišče upnike poplača iz dobljene kupnine. V sklepu o poplačilu upnikov in drugih oseb, ki uveljavljajo pravice do poplačila, lahko sodišče upošteva samo tiste terjatve, glede katerih je sklep o izvršbi postal pravnomočen najkasneje na dan razdelitvenega naroka (3.odst. 208.čl. ZIZ). Ta pogoj morajo izpolnjevati tudi terjatve oseb iz 3.tč. 1.odst. 197.čl. ZIZ. Terjatve teh oseb so privilegirane samo toliko, da imajo prednost pri poplačilu pred upniki, na predlog katerih je sodišče dovolilo nepremičninsko izvršbo. Takšno prednost pa imajo lahko le terjatve, ki so na razdelitvenem naroku dokazane. Pri tem pa ne zadošča zgolj pravnomočna sodna odločba, ki dokazuje, da imajo pritožniki pravico do preživnine, ne pa tudi, da imajo do dolžnikov še vedno odprto terjatev. Obstoj terjatve bi preživninski upravičenci lahko v tej fazi postopka dokazovali samo s pravnomočnim sklepom o izvršbi zoper zavezanca. Tudi osebe, ki imajo terjatve, navedene v 3. točki prvega odstavka 197. člena ZIZ, morajo zato najkasneje na razdelitvenem naroku predložiti pravnomočen sklep o izvršbi, da se njihove terjatve upoštevajo kot prednostne pri poplačilu. Ker pa so v konkretni zadevi pritožniki po razdelitvenem naroku šele vložili predlog za izvršbo za preživninske terjatve, je sodišče prve stopnje tudi po mnenju pritožbenega sodišča pravilno odločilo, ko je njihov predlog za prednostno poplačilo zavrglo, saj takšen predlog ni izpolnjeval vseh pogojev, da bi sodišče na razdelitvenem naroku lahko upoštevalo terjatev pritožnikov iz naslova zakonite preživnine v skladu z določbo 3.tč. 1.odst. 197.čl. ZIZ. Stališče pritožnikov, da za priglasitev zadošča, da so na razdelitvenem naroku (oziroma v konkretni zadevi celo tri dni po razdelitvenem naroku) terjatve dokazali z izvršilnim naslovom, ne potrebujejo pa sklepa o izvršbi niti predhodne odredbe, ni pravilno in je iz teh razlogov pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje (2. odst. 365. člena ZPP v zvezi s členom 15. ZIZ).

Odgovor upnika na vloženo pritožbo ni v ničemer prispeval k boljši pojasnitvi zadeve, zato pritožbeno sodišče upniku ni priznalo stroškov pritožbenega postopka, saj ni šlo za potrebne stroške.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sodba II Cp 980/99
• VSL sklep II Cpg 969/99
• VSL sklep I Cp 1686/99