VSK sklep II Cp 642/2006

Jedro

Upnik je s popravo predloga zamudil rok, ki mu ga je določilo sodišče, a v tem primeru gre za instrukcijski rok, ki ga je sodišče s tem, ko je štelo, da je upnik predlog dopolnil, konkludentno podaljšalo. Ker v izvršilnem postopku sodišče opravi narok samo, če zakon tako določa, ali pa če se to zdi sodišču smotrno, sodišče prve stopnje po oceni pritožbenega sodišča glede na ugovorne navedbe in navedbe upnika v odgovoru na ugovor pravilno ocenilo nesmotrnost izvedbe naroka v predmetni zadevi.

 

Izrek

Pritožba dolžnika se zavrne in p o t r d i izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom z dne 14.09.2005 je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnika delno ugodilo, sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v K. z dne 30.05.2005 razveljavilo v delu, ki se nanaša na preživnino od 05.02.1998 do 28.02.2002 in v tem delu ustavilo postopek, v preostalem delu pa je ugovor dolžnika zavrnilo kot neutemeljen in sicer z dopolnilnim sklepom z dne 21.03.2006. Sodišče je delno ugodilo ugovoru zastaranja posameznih preživninskih obveznosti pred 01.03.2002, kot neutemeljene pa je ocenilo dolžnikove navedbe, da upnik ni zahteval zakonskih zamudnih obresti ter navedbe o pomanjkljivem izvršilnem naslovu. Dolžnikove trditve o dogovoru glede preživnine pa je sodišče prve stopnje ocenilo kot neupoštevne, neprepričljive in dokazno nepodprte.

Zoper zavrnilni del sklepa se pritožuje dolžnik po svojem pooblaščencu. V pritožbi navaja, da je skupaj s sklepom o izvršbi prejel izvod predloga za izvršbo, na katerem je pečat sodišča z datumom 25.05.2005. Po njegovem mnenju je nevsakdanje, da bi upnik na zahtevo po dopolnitvi predloga reagiral s ponovno vložitvijo predloga za izvršbo, zaradi česar vztraja, da bi se moral zastaralni rok upoštevati od 25.05.2005. Po navedbah pritožbe je neutemeljena obrazložitev sodišča, da je upnik zahteval tudi zakonske zamudne obresti od posameznih preživninskih obrokov, saj slednje iz predloga za izvršbo ne izhaja, sploh pa ne, da bi zahteval zakonske zamudne obresti od posamičnega mesečnega obroka, saj je v predlogu upnik kapitaliziral preživninske obroke po letih. Zmoten je tudi zaključek prvostopenjskega sodišča glede dolžnikovih navedb o dogovoru glede preživnine, ki niso dokazno nepodprte, saj je dolžnik predložil listinske dokaze, predlagal zaslišanje obeh strank in predlagal tudi narok. V takšnem primeru bi moralo sodišče postopati po ZIZ in dolžnika napotiti na pravdo zaradi ugotovitve nedopustnosti izvršbe. Upnik v pritožbi navaja tudi, da bi moralo sodišče v predmetni zadevi upoštevati dejstvo, da je upnik polnoleten. Ker preživninska obveznost staršev po polnoletnosti traja le v primeru rednega šolanja, bi moral upnik predlogu za izvršbo priložiti tudi potrdilo o rednem šolanju. Iz tega razloga je neutemeljena tudi predhodna odredba, saj bi moral upnik priložiti tudi potrdilo o šolanju za šolsko leto 2005/2006, česar pa glede na datum vložitve predloga za izvršbo niti ni mogel storiti.

Pritožba ni utemeljena.

V zvezi z navedbami glede zastaranja posameznih zneskov dolžnikove preživninske obveznosti je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je upnik vložil predlog za izvršbo zaradi izterjave preživnine dne 01.03.2005, po pozivu na dopolnitev oziroma popravo pa je dne 25.05.2005 to tudi storil, zato je sodišče v skladu z določbo 3. odstavka 108. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pravilno štelo, da je upnik izvršilni predlog vložil dne 01.03.2005. Res je sicer upnik s popravo predloga zamudil rok, ki mu ga je določilo sodišče, a v tem primeru gre za instrukcijski rok, ki ga je sodišče s tem, ko je štelo, da je upnik predlog dopolnil, konkludentno podaljšalo. Upnik je dopolnjen predlog za izvršbo ponovno vložil na predpisanem oziroma vnaprej natisnjenem obrazcu, ki se res glasi kot predlog za izvršbo, a važna je vsebina in ne naziv posamezne vloge. V predmetni zadevi je torej očitno, da upnik ni vložil novega predloga za izvršbo, pač pa je v skladu z navodili sodišča le-tega popravil oziroma dopolnil. Pri presojanju zastaranja posameznih preživninskih obrokov je sodišče prve stopnje tako pravilno zaključilo, da so zastarali preživninski obroki od 05.02.1998 do 28.02.2005 in v tem delu sklep o izvršbi razveljavilo ter postopek ustavilo. Sodišče prve stopnje je tudi upravičeno zavrnilo ugovorne navedbe, da upnik ni zahteval zakonskih zamudnih obresti od posameznega preživninskega obroka ter da upnik za tako izterjavo nima niti izvršilnega naslova. Iz izvršilnega naslova (sodbe Okrožnega sodišča v K. v prilogi A1) jasno izhaja, da je dolžnik dolžan plačati tudi zakonske zamudne obresti od zapadlosti posamičnega obroka do plačila, zahtevo za slednje pa je podal tudi sam upnik v predlogu za izvršbo. Upnik sicer ni specificiral teka zakonskih zamudnih obresti od dneva zapadlosti posamičnega zneska in je v predlogu zgolj ugotavljal višino svoje preživninske terjatve po posameznih letih, vendar pa njegova zahteva po zakonskih zamudnih obrestih od posamezno zapadlih preživninskih obrokov jasno izhaja iz natisnjenega teksta.

Tudi v zvezi z zatrjevanim dogovorom med upnikom in dolžnikom, po katerem naj bi dolžnik upniku prepustil oljčnik oziroma vrednost svojih vlaganj, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da so te ugovorne navedbe neprepričljive in dokazno nepodprte, saj jih listina v prilogi B1 (odstop od zakupne pogodbe med dolžnikom in S.k.z.) nikakor ne potrjuje. Iz te listine je namreč razvidno zgolj dejstvo, da je dolžnik odstopil od zakupne pogodbe glede točno navedenih parcel pod pogojem, da se mu ob sklenitvi pogodbe z novim zakupnikom izplača revalorizirana vrednost vlaganj ter da sta se oba njegova sinova (J.Z.I. in J.Z.Ž.) s tem odstopom strinjala. Dolžnik je v ugovoru sicer predlagal, naj sodišče zaradi razjasnitve okoliščin v zvezi z obstojem tega dogovora opravi narok, vendar pa 58. člen Zakona o izvršilnem postopku (v nadaljevanju ZIZ) sodišču te obveznosti ne narekuje. Ker v izvršilnem postopku sodišče opravi narok samo, če zakon tako določa, ali pa če se to zdi sodišču smotrno (2. odstavek 29. člena ZIZ), je sodišče prve stopnje po oceni pritožbenega sodišča glede na ugovorne navedbe in navedbe upnika v odgovoru na ugovor (kjer je upnik zanikal kakršnokoli zvezo med odstopom od zakupne pogodbe in plačilom preživnine) pravilno ocenilo nesmotrnost izvedbe naroka v predmetni zadevi. Prav tako ni utemeljena pritožbena navedba, da bi moralo sodišče prve stopnje dolžnika napotiti na pravdo zaradi ugotovitve nedopustnosti izvršbe, saj ZIZ take dolžnosti sodišča ne predvideva, pač pa daje možnost dolžniku, da sam začne tak postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe (59. člen ZIZ). Nenazadnje je pritožbeno sodišče presojalo še pritožbene navedbe dolžnika glede upnikove polnoletnosti, zaradi katere bi moral predlogu za izvršbo in zavarovanju s predhodno odredbo priložiti tudi potrdilo o rednem šolanju. Po oceni pritožbenega sodišča so te trditve nedovoljene pritožbene novote, ki bi jih moral dolžnik uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi, zaradi česar v pritožbenem postopku niso upoštevne.

Ker pritožbeno sodišče tudi uradoma upoštevnih bistvenih kršitev pravdnega postopka po 2. odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni zasledilo, je na podlagi zgoraj obrazloženih ugotovitev v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSM sklep Cpg 469/93
• VSM sklep Cpg 535/95
• VSK sklep Cpg 130/93