VSK sodba I Cpg 173/2005

Jedro

Predložitev dokaza brez navedb dejanske in pravne narave pa ne more obvezovati sodišča, da se o tem izjasnjuje.

 

Izrek

Pritožba tožeče stranke se zavrne in p o t r d i izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v A., opr.št. Ig 2003/00213 z dne 5.5.2004 razveljavi tudi v 1., 3. in 4. tč. ter zavrne zahtevek tožeče stranke za plačilo 5.249.937,48 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25.6.2000 dalje do plačila ter stroške postopka, glede samih stroškov pa je odločilo, da jih je tožeča stranka dolžna povrniti toženi v znesku 29.597,00 SIT.

Zoper to sodbo se pritožuje tožeča stranka po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano odločbo spremeni in tožbenemu zahtevku tožeče stranke ugodi, toženi stranki pa naloži v plačilo stroške sodnega postopka. V pritožbi navaja, da je bilo v predmetnem primeru zastaranje pretrgano, ker je tožena stranka delno plačala iztoževano terjatev s tem, ko je svoj dolg do tožeče stranke delno kompenzirala s terjatvijo tožeče stranke. Kompenzacijo je mogoče šteti kot delno plačilo, to pa je povzročilo pretrganje teka zastaralnega roka. Delavka v računovodstvu je bila na podlagi pogodbe o zaposlitvi pooblaščena za vsa dela, ki sodijo v njen delokrog, to pa pomeni tudi za sklepanje realiziranih sklenjenih medsebojnih kompenzacij. Da je do te kompenzacije prišlo, pa je razvidno iz dopisa z dne 11.3.2003. Vsekakor pa to potrjuje tudi dopis z dne 14.3.2003, ki ga je podpisal pomočnik direktorja ekonomskega področja pri toženi stranki A.V., pri čemer pa izpodbijana sodba glede tega dopisa nima razlogov, to pa pomeni, da nima razlogov o odločilnih dejstvih.

Pritožba tožeče stranke ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje glede bistvenih okolnosti spora dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo in na ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni zagrešilo niti v pritožbi zatrjevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, niti drugih takih kršitev, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je svoj zaključek, da v predmetnem primeru ni prišlo na strani tožene stranke do veljavne pripoznave dolga, ki bi povzročila pretrganje zastaranja, sprejemljivo obrazložilo, tako v dejanskem kot pravnem pogledu in ta zaključek sprejema tudi pritožbeno sodišče. Dopis z dne 11.3.2003 je očitno le knjigovodska listina, ki je ni podpisala pooblaščena delavka, ki bi lahko pripoznala dolg, temveč le delavka v knjigovodstvu in gre torej za listino, ki je bila izdana le v knjigovodske namene. Kar pa se tiče trditev tožeče stranke v pritožbi, da sodba sodišča prve stopnje ne vsebuje razlogov v zvezi z dopisom z dne 14.3.2003, ki pa ga je podpisal pomočnik direktorja ekonomskega področja pri toženi stranki A.V., pa pritožbeno sodišče le ugotavlja, da sodba prve stopnje sicer obravnava tudi ta dopis. Ugotavlja namreč, da toženčev dopis z dne 14.3.2003 ne pomeni priznanja tožnikove terjatve, temveč samo dodatno potrditev, da tožena stranka tožeči ni ničesar dolžna. K temu mora pritožbeno sodišče še pripomniti, da v navedbah tožeče stranke med pravdo ni nobene navedbe, ki bi govorila o pomenu tega dopisa, ampak je tožeča stranka brez posebnih navedb o tem predložila ta dopis skupaj s pripravljalno vlogo z dne 12.4.2005 kot dokaz. Predložitev dokaza brez navedb dejanske in pravne narave pa ne more obvezovati sodišča, da se o tem izjasnjuje. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009