<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSK sklep I Ip 232/2007

Sodišče:Višje sodišče v Kopru
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSKP:2007:I.IP.232.2007
Evidenčna številka:VSK02962
Datum odločbe:10.04.2007
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
Institut:izvršilni naslov, izdan v postopku zaradi motenja posesti - ponovno motenje posesti - razlogi o odločilnih dejstvih - bistvena kršitev določb postopka

Jedro

Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevaje tudi ugovorne navedbe dolžnikov in ugotoviti, ali sta po tem, ko sta prostovoljno izpolnila obveznost iz izvršilnega naslova, izdanega v postopku zaradi motenja posesti, ponovno motila posest na način, ki se v bistvu ni razlikoval od prejšnjega motenja in ali je upnik ponovni predlog za izvršbo podal pravočasno. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, se sodišče prve stopnje o navedenem ni izreklo. Ker izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, je podana absolutna bistvena kršitev postopka.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se r a z v e l j a v i in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnikov. Zoper sklep se po pooblaščencu pritožujeta dolžnika. V pritožbi navajata, da je izpodbijani sklep neobrazložen in ga ni mogoče preveriti. V napadenem sklepu sodišče zgolj ugotavlja, da dolžnika nista izkazala pogojev iz 55. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), torej razloga, ki preprečuje izvršbo, kar pa ne drži. Pravni prednik dolžnikov je že 28.06.1990 obvestil sodišče, da je požel ječmen s parc. št. 1637 k.o. U. in je bila torej obveznost že davno izpolnjena. Rok, v katerem je mogoče predlagati ponovno motenje, pa je že potekel. Gre za razlog, ki preprečuje izvršbo in ga sodišče sploh ni ugotavljalo. Sodišče se tudi ni opredelilo do navedb v pripravljalnih vlogah z dne 12.11.2004 in 02.07.2005, niti do navedb na sami obravnavi dne 07.10.2004, tako da dolžnika nista seznanjena, katere navedbe je sodišče upoštevalo in katere ne. Sklep o izvršbi ni natančen in zato njegova izvršitev ni mogoča oz. bo obema strankama povzročila velike in nepotrebne stroške. Dolžnika sta večkrat opozarjala, da ni izkazana aktivna legitimacija, da ni istovetnosti med prvotnim sklepom o izvršbi in modificiranim zahtevkom upnikov. Gre za različno vrsto obveznosti, poleg tega pa ni znana točna lokacija in površina parc. št. 1637 k.o. U.. Dolžnika še navajata, da sta svojo pritožbo z dne 05.12.2005 vložila v skladu s pravnim poukom, kjer je bilo navedeno, da je zoper sklep z dne 15.11.2005 dovoljena pritožba, o kateri bo odločalo sodišče druge stopnje. Sodišče prve stopnje je nato o pritožbi odločalo samo kot o ugovoru, zaradi česar je prišlo tudi do postopkovnih kršitev. Dolžnika priglašata stroške pritožbenega postopka.

Upniki so na pritožbo odgovorili. V odgovoru pritožbenemu sodišču predlagajo, da pritožbo zavrne ter se sklicujejo na svoje navedbe, ki so jih doslej podali v predmetnem izvršilnem postopku.

Pritožba je utemeljena.

Če je na podlagi izvršilnega naslova, izdanega v postopku zaradi motenja posesti, dolžnik prostovoljno izpolnil svojo obveznost, oziroma je bila proti njemu opravljena izvršba, potem pa je ponovno motil posest na način, ki se v bistvu ni razlikoval od prejšnjega motenja, izda sodišče na upnikov predlog na podlagi istega izvršilnega naslova nov sklep o izvršbi, s katerim naloži vrnitev stvari v posest, oziroma sklep o izvršbi, s katerim izreče kazen za neizvršitev dejanja, ki ga more opraviti le dolžnik. Predlog za izvršbo lahko poda upnik v tridesetih dneh od dneva, ko je zvedel za ponovno motenje posesti, najkasneje pa v enem letu od ponovljenega motenja (1. in 2. odst. 229. čl. ZIZ). V skladu z navedeno pravno podlago bi moralo sodišče prve stopnje upoštevaje tudi ugovorne navedbe dolžnikov ugotoviti, ali sta po tem, ko sta prostovoljno izpolnila obveznost iz izvršilnega naslova, izdanega v postopku zaradi motenja posesti, ponovno motila posest na način, ki se v bistvu ni razlikoval od prejšnjega motenja in ali je upnik ponovni predlog za izvršbo podal pravočasno. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, se sodišče prve stopnje o navedenem ni izreklo. Tako se ni opredelilo do navedb dolžnikov, da upniki od njiju terjajo drugačno izpolnitev, kot je določena v izvršilnem naslovu. Dolžnika sta namreč zatrjevala, da naj bi se po izvršilnem naslovu odstranili posevki na parc. št. 1637 k.o. U., upniki pa sedaj zahtevajo odstranitev trt, kar naj bi predstavljalo različno vrsto obveznosti, katero upniki na podlagi obstoječega izvršilnega naslova ne morejo zahtevati. Nadalje se sodišče prve stopnje tudi ni opredelilo do navedb dolžnikov, da je ponovni predlog za izvršbo vložen prepozno. Gre tudi za prekluzivni rok, na katerega bi moralo sodišče prve stopnje paziti po uradni dolžnosti. Poleg navedenega je med strankama sporna lokacija in površina parc. št. 1637 k.o. U., iz katere naj bi dolžniki odstranili trte, na kar so dolžniki tudi opozorili in na kar ponovno opozarjajo v pritožbi. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem zavzelo stališče, da se bo moralo na kraju samem določiti obseg prostorske izvršitve s pomočjo strokovnjaka, kar pa je pogojeno z nadaljnjim potekom postopka. Pritožbeno sodišče s takšnim stališčem sodišča prve stopnje ne soglaša in bi moralo sodišče prve stopnje vprašanje prostorskega obsega oprave izvršbe razjasniti že v ugovornem postopku.

Neutemeljen pa je pritožbeni očitek, da je zaradi pomote v pravnem pouku sklepa o izvršbi z dne 15.11.2005, ki je namesto ugovora dolžniku dovoljeval pravico do pritožbe zoper ta sklep, prišlo do kršitev pravil postopka. Skladno z 2. odst. 9. čl. ZIZ je pravno sredstvo dolžnika zoper sklep o izvršbi, s katerim je predlogu ugodeno, ugovor in ne pritožba. Slednja je dovoljena zoper sklep, izdan o ugovoru (4. odst. 9. čl. ZIZ). Glede na navedeno je bilo potrebno vlogo dolžnikov z dne 05.12.2005 obravnavati kot ugovor, saj zaradi napake v pravnem pouku stranki ne gre pravno sredstvo, ki ga zakon ne predvideva. Poleg tega je dolžnikom z možnostjo vložitve ugovora zoper sklep o izvršbi in nato še pritožbe zoper sklep o ugovoru zagotovljeno večje pravno varstvo kot bi jima šlo po napačnem pravnem pouku, ki ga je vseboval sklep o izvršbi z dne 15.11.2005.

Ker izpodbijani sklep v skladu z zgoraj navedenim nima razlogov o odločilnih dejstvih, je podana absolutna bistvena kršitev postopka po 14. tč. 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ, zaradi česar je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, ali so dolžniki motili posest na način, ki se v bistvu ni razlikoval od prejšnjega motenja in ali je bil predlog za izvršbo vložen pravočasno (1. in 2. odst. 229. čl. ZIZ) ter tudi razjasniti spor v zvezi z lokacijo, na katero se izvršba nanaša.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZPP.

 


Zveza:

ZIZ člen 178, 179, 178, 179. ZPP člen 339, 339/2-14, 339, 339/2-14.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00MDM1Mw==