VSK sklep I Cp 1572/2005

Jedro

Zapuščinski postopek, ki je končan s pravnomočnim sklepom o dedovanju, je za stranke, ki so sodelovale v postopku, razsojena stvar. Stranka, ki je vezana s sklepom o dedovanju ne more več uveljavljati svoje pravice, kar pomeni, da bi z obravnavanjem pritožbe zoper pravnomočni sklep o dedovanju pritožbeno sodišče poseglo v pravice ostalih dedičev, zato v tem primeru pritožbe, ki ni pravočasna, ne more obravnavati.

 

Izrek

Pritožba se z a v r ž e .

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je 20.1.2005 izdalo sklep o dedovanju po pokojnem V. C. s katerim je ugotovilo obseg zapuščine ter za oporočno dedinjo glede zapustnikovih nepremičnin s parc. št. 5/9, 5/7, 15/5, 15/2 in 17/4 k.o. K. traktorja in prikolice razglasilo zapustnikovo vdovo A. C., D. K. 77. Glede ostalega premoženja, ki je v sklepu o dedovanju navedeno pa je razglasilo za zakonito dedinjo vdovo A. C., D. K. 77, sina S. Č., D. K. 76 in A. C., G. 15, K.. Nadalje je ugotovilo, da je dedinja A. C. svoj zakoniti delež do 1/3 odstopila dediču S. Č..

Po poteku pritožbenega roka se je zoper sklep o dedovanju pritožil dedič S. Č.. Navaja, da je sklep o dedovanju z dne 17.2.2005 postal pravnomočen vendar pa meni, da bo lahko že prvostopenjsko sodišče sicer pa Višje sodišče v K. pritožbo obravnavalo kot, da bi bila pravočasna, ker se s pritožbo ne posega v pravice drugih oseb. V pritožbi navaja, da ni vložil zoper sklep o dedovanju pritožbe zato, ker mu je bilo na naroku rečeno, da lahko sodišče izjavo dedinje in matere pritožnika A. C., da odstopa svoj oporočni in zakoniti delež upošteva le za zakoniti delež svoj oporočni delež pa A. C. prenese na pritožnika z darilno pogodbo. Kot laik je takšni obrazložitvi verjel. Pritožnik meni, da ga je z navedenim pravno zgrešenim stališčem prvostopenjsko sodišče zavedlo in oškodovalo. Poleg tega pa je mati A. C. kmalu umrla in tudi darilne pogodbe ni bilo časa pripraviti. Z navedenim je dejansko pritožnik oškodovan, kajti njegova mati A. C. je pravno veljavno odstopila tudi po oporoki pridobljeno premoženje njemu kot dediču. To premoženje predstavlja hišo z vrtom in gospodarskim poslopjem, to so parcele 5/9, 5/7, 15/5 in 17/4 k.o. K., traktor ter prikolica. Prvostopno sodišče bi moralo upoštevati dedno izjavo dedinje A. C. v celoti ne le delno in s sklepom ugotoviti, da je na tem premoženju postal lastnik na podlagi dedne izjave pritožnik, ne pa A. C.. Zakon o dedovanju nikjer je ločuje dednih izjav in njihovih učinkov na premoženje, ki se deduje po oporoki in na premoženje, ki se deduje po zakonu kot je to storilo sodišče prve stopnje. 136. člen ZD na katerega se sklicuje v obrazložitvi sklepa sodišče ureja odpoved dediščini. Vsebina izjave dedinje A. C. pa jasno govori, da sprejema premoženje tako po oporoki kot po zakonu torej, da sprejema dediščino v celoti in se ji ne odpoveduje. Takšna dedna izjava je skladna z 3. odst. 208. člena ZD, nesporno je tudi ugotoviti, da izjava vsebuje tudi odstop po pogodbi in zakonu dedovanega premoženja pri tožniku kar je prvostopenjsko sodišče upoštevalo le deloma, ne da bi za to imelo utemeljene razloge. Pritožbenemu sodišču predlaga, da obravnavano pritožbo obravnava in sklep o dedovanju ustrezno spremeni.

Na pritožbo je odgovoril dedič A. C., ki pritožbene trditve prereka, predvsem pa zatrjuje, da višje sodišče ne more upoštevati pritožbo, ki ni bila vložena pravočasno, saj bi s tem bile prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep o dedovanju.

Pritožba se zavrže.

Že pritožnik je v pritožbi izrecno navedel, da je sklep o dedovanju po pokojnem V. C. postal pravnomočen in da vlaga pritožbo, ki ni pravočasna, meni pa, da lahko pritožbeno sodišče o pritožbi odloči, ker s tem ne bodo prizadete pravice drugih oseb. Po določbi 3. odst. 173. člena Zakona o dedovanju - ZD sodišče druge stopnje odloča praviloma o pritožbah, ki so bile vložene pravočasno. Upošteva pa lahko tudi pritožbo, ki ni bila vložena pravočasno, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep. Pravnomočni sklep o dedovanju pa veže stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku. Obravnavanje zapuščine končano s pravnomočnim sklepom o dedovanju je za stranke, ki so sodelovale v postopku razsojena stvar. Stranka, ki je vezana s sklepom o dedovanju ne more več uveljavljati svoje pravice, kar pomeni, da bi z obravnavanjem pritožbe zoper pravnomočni sklep o dedovanju pritožbeno sodišče poseglo v pravice ostalih dedičev, v tem primeru torej pritožbe, ki ni pravočasna ne more obravnavati. Ker je torej pritožba dediča prepozna jo je pritožbeno sodišče zavrglo na podlagi 1. odst. 365. člena ZPP v zvezi s členom 63. ZD.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSC Sklep I Cp 187/2020
• VSK Sklep I Cp 392/2017
• VSL Sklep I Cp 514/2018