VSK sodba in sklep I Cp 1634/2005

Jedro

Po določbi 50. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR), se stvarna služnost izvršuje na način, ki najmanj obremenjuje služno stvar. Posebej mora to veljati v strnjenih vaških okoljih.

 

Izrek

Pritožbi se deloma ugodi in se izpodbijana sodba r a z v e l j a v i v točki I in glede stroškov ter se v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

V ostalem (glede točke II) se pritožba zavrne in se v preostalem izpodbijanem delu sodba prve stopnje p o t r d i.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v P. ugotovilo, da obstaja v korist vsakokratnega lastnika gospodujočega zemljišča s parc.št. 900, vpisanega v vl.št. 132 k.o. R. služnostna pravica hoje in vožnje z osebnimi vozili ter manjšimi kmetijskimi stroji in manjšimi tovornimi avtomobili (poleg že priznanega obsega služnostne poti po pasu dolžine 15,90 m ter širine 2 m) dodatno še v isti dolžini 15,90 m in širini 1m, ki teče od glavne ceste po sredini parc.št. 897 vl.št. 786 k.o. R. v breme vsakokratnega lastnika te parcele. Odločilo je še, da sta toženca dolžna opustiti vsakršno poseganje v to služnostno pravico, še posebej pa sta dolžna opustiti puščanje vozila na obstoječi poti.

Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka in v pritožbi navaja, da je odločitev sodišča nesklepčna in da odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka pridobila služnostno pravico vožnje z osebnimi vozili ter manjšimi kmetijskimi stroji in manjšimi tovornimi avtomobili, nobeno od naštetih vozil pa ni širše od 2 m. Širine treh metrov ne dosega niti krajevna cesta. Iz sodbe izhaja, da naj bi tožnik služnost priposestvoval za gospodarske potrebe, čeprav je sam izpovedal, da živine nima že več kot 20 let, ima samo motorni tricikel. Priče so vožnjo povezovale z dostavo sena, parc.št. 900 pa ni kmetijska, v vasi že 20 let ni živine. Vodovodno omrežje je v vasi že 25 let, zato dostava vode s tovornjakom (ki prav tako ni širši od dveh metrov) ne more biti opravičljiv razlog za ugotovitev služnosti. Pravna norma določa služnostno pravico v obsegu, ki najmanj obremenjuje služečo nepremičnino, česar pa pri prisojeni služnosti ni mogoče ugotoviti. Služnostna pravica je določena preko razumnih meja, tako da povsem izključuje funkcionalnost služečega zemljišča za lastnika. Sodba o dobi priposestvovanja nima nikakršnih zaključkov, sodišče tudi ni zavzelo nobenega stališča do trditev tožene stranke, da je priposestvovala opustitev služnosti. Upoštevano tudi ni, da si je tožnik sam onemogočil dostop z druge strani. Izpodbijana sodba za toženo stranko pomeni, da bo morala svoje avtomobile parkirati na cesti, da bo zadostila namišljeni pravici tožnika, da lahko kadarkoli do svojega objekta prihaja s tovornimi vozili in kmetijsko mehanizacijo. Tožeča stranka parkira svoja vozila tako, da dopušča prehod v širini okrog 2,2 m. Prostorske razmere ne omogočajo prehoda v širini 3 m. Zato je neutemeljena sodba tudi v točki II. Izreka. Tožeča stranka je zatrjevala, da je morala zaradi onemogočanja prehoda klicati policijo, vendar tega ni z ničemer izkazala. Nasprotno, tožena stranka je predlagala poizvedbe pri policiji, vendar se sodišče do tega predloga ni opredelilo.

Pritožba je delno utemeljena.

Neutemeljene so pritožbene navedbe, da se prvostopno sodišče ni ukvarjalo z navedbami, da je tožena stranka priposestvovala opustitev služnosti in da ni ničesar zapisalo o dobi priposestvovanja služnosti. O tem, da je tožnik priposestvoval služnost hoje in vožnje z osebnimi avtomobili ter manjšimi tovornimi vozili in kmetijsko mehanizacijo, je namreč že pravnomočno odločeno. Predmet odločanja v izpodbijani sodbi je samo še obseg zemljišča (ki presega širino dveh metrov), na katerem je služnost. V prvi sodbi se je prvostopno sodišče postavilo na napačno stališče, da je obseg odvisen od potreb tožeče stranke, zato je moralo v ponovljenem postopku ugotavljati, v kakšnem obsegu se je služnost dejansko izvrševala. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča pa dejansko stanje v zvezi s tem ni bilo popolno ugotovljeno, saj zgolj dejstvo, da so manjša tovorna vozila širša od osebnih vozil, še ne utemeljuje širine pasu 3 m. Prvostopno sodišče je sicer ugotovilo, da so zemljišče uporabljali za prevoz cistern z vodo in za dostop s traktorjem, frezo in vozom, ni pa ugotavljalo, za kako široka vozila je dejansko šlo. Prav tako iz razlogov sodbe ni mogoče ugotoviti, zakaj se je prvostopno sodišče odločilo ravno za širino treh metrov. Po določbi 50. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR), ki se uporablja na podlagi 268. člena Stvarnopravnega zakonika, se namreč stvarna služnost izvršuje na način, ki najmanj obremenjuje služno stvar. Posebej mora to veljati v strnjenih vaških okoljih, za kakršno v obravnavani zadevi gre. Ker dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno, sodba pa tudi nima razlogov glede širine pasu, na katerem je tožnik priposestvoval služnost, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo (355. člen ZPP in 354. člen v zvezi s 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP). V novem postopku bo moralo prvostopno sodišče natančneje ugotoviti, s kakšnimi vozili se je izvrševala služnost in kako širok bi moral biti pas, da bi po eni strani naštetim vozilom omogočal prehod, po drugi pa čim manj obremenjeval služno nepremičnino. Ker je razveljavilo sodbo v točki I, je razveljavilo tudi odločitev o stroških postopka.

Glede pritožbe zoper odločitev v točki II pa je ugotoviti, da je prvostopno sodišče prepričljivo ugotovilo, da je bila tožeča stranka pri prehodu večkrat ovirana s strani tožencev. Dejstvo ali je tožnik dejansko klical policijo pa ob skladnih izpovedih vseh prič (in tudi izpovedi toženca, da se je enkrat zaparkiranje dogodilo), v tem kontekstu ni pomembno. Pritožba je zato neutemeljena. Ker sodišče v tem delu ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je v tem delu zavrnilo pritožbo in potrdilo izpodbijano sodbo.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 165. člena ZPP.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sodba in sklep I Cp 891/94
• VSK sklep I Cp 884/2005
• VSK sodba in sklep Cp 726/2008