VSK sklep I Cp 472/2007

Jedro

Pritožba predlagatelja utemeljeno opozarja, da so predmet stvarnih pravic lahko samo stvari, pri nepremičninah pa so to parcele, ne pa zemljiško knjižni vložki. Sodna praksa se je že večkrat izrekla, da pri presojanju, ali je bila odškodnina za podržavljeno premoženje upravičencu dana, ni bistveno, ali je upravičenec odškodnino prejel, ampak, ali je imel možnost v odločbi o razlastitvi določeno odškodnino realizirati. Prvostopno sodišče je v nasprotju s citiranimi razlogi odškodnino upoštevalo tako, da je ustrezno zmanjšalo solastniški delež na kompleksu kmetijskih zemljišč. Ker se v tem postopku premoženje vrača v naravi, z vzpostavitvijo solastniškega deleža, je obrazložitev v tem delu v nasprotju z izrekom. Po mnenju pritožbenega sodišča se odškodnina lahko upošteva na način, ki ga je uporabilo sodišče, vendar mora imeti predlagatelj možnost vračila odškodnine v denarju.

 

Izrek

Pritožbi predlagatelja se deloma ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi v točki 1. in glede stroškov in se v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V preostalem se pritožbo predlagatelja zavrne in se v preostalem izpodbijanem delu (v 2. točki) p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

 

Obrazložitev

Okrajno sodišče v N. je z izpodbijanim sklepom v korist upravičenca L. S. vzpostavilo za podržavljena zemljišča s parc.št. 179, 526, 335/3, 336/1, 339/3 in 601/3 solastninsko pravico na nepremičninah, vpisanih v vl.št. 1660 k.o. V. do 2399/895047-tin ter na parc.št. 2206/1 k.o. V. do 6883/55380-tin. Zavrnilo je zahtevek za vrnitev parc.št. 2206/2 in 2206/3, obe k.o. V. ter parc.št. 335/2 in 339/2 k.o. B. ter odločilo, da mora nasprotni udeleženec povrniti predlagatelju 905,52 EUR stroškov postopka.

Predlagatelj v pritožbi, ki jo je vložil 15.2.2007 navaja, da bi mu moralo sodišče dati možnost, da se pri nepremičninah, glede katerih ni možna vrnitev v naravi, izjasni, ali zahteva odškodnino v obliki obveznic Slovenske odškodninske družbe. Hkrati predlaga, da sodišče dopusti razširitev predloga še na nasprotnega udeleženca Slovensko odškodninsko družbo. V pritožbi z dne 22.2.2007 pa je navajal, da bi sodišče v izreku sklepa pri vl.št. 1660 k.o. V. moralo navesti konkretne parcele in ne samo številke zemljiškoknjižnega vložka. Sodišče bi s sklepom moralo odrediti še vknjižbo lastninske pravice pri nepremičninah po uradni dolžnosti. Predlagatelj se tudi ne strinja z višino deležev, saj je le-te sodišče znižalo ob upoštevanju odškodnine, ki naj bi mu bila plačana na podlagi poravnav. Pravni prednik predlagatelja te odškodnine nikoli ni sprejel, zato ni za poračun odškodnine nobene dejanske podlage. Ni pa niti pravne podlage, saj mora v primeru plačila v naravi prejemnik vrniti odškodnino zavezancu. V tem delu je izrek v nasprotju z razlogi sklepa.

Nasprotni udeleženec se pritožuje zoper odločbo o stroških, saj bi sodišče moralo uporabiti določbe Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Ta določa, da vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka, če zakon ne določa drugače. Drugačne določbe pa ni. V postopku vračanja premoženja ni mogoče uporabiti kriterija uspeha v pravdi.

Pritožba predlagatelja je deloma utemeljena, pritožba nasprotnega udeleženca pa je utemeljena.

Pritožba predlagatelja utemeljeno opozarja, da so predmet stvarnih pravic lahko samo stvari, pri nepremičninah so to parcele, ne pa zemljiško knjižni vložki. Ker je izrek sklepa glede vzpostavitve lastninske pravice na vložku nesklepčen, je bilo treba sklep v tem delu razveljaviti (14. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP - v zvezi s 37. členom ZNP). V ponovljenem postopku bo moralo prvostopno sodišče odpraviti ugotovljeno kršitev in odločati o vračanju posameznih parcel v vl.št. 1660 k.o. V..

V zvezi z ostalimi pritožbenimi navedbami je pravilna ugotovitev prvostopnega sodišča, da je treba pri vračanju premoženja upoštevati v postopku podržavljenja dane odškodnine. Sodna praksa se je že večkrat izrekla, da pri presojanju, ali je bila odškodnina za podržavljeno premoženje upravičencu dana, ni bistveno, ali je upravičenec odškodnino prejel, ampak, ali je imel možnost v odločbi o razlastitvi določeno odškodnino realizirati (sodba I U , sodba U , sklep II Ips). Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je pravni prednik predlagatelja izplačilo odškodnine odklonil, kar že samo po sebi pomeni, da je imel možnost sprejeti plačilo odškodnine, in zato ugovor, da odškodnine ni prejel, pravno ne zdrži. Po določbi prvega odstavka 72. člena Zakona o denacionalizaciji se odškodnine, dane ob denacionalizaciji, ne upoštevajo, če ne presegajo 30 % vrednosti nepremičnine. Iz cenitvenega poročila izhaja, da ob podržavljenju določena odškodnina dosega 54 % vrednosti podržavljene nepremičnine, zato so tudi iz tega razloga neutemeljene pritožbene navedbe, da sodišče te odškodnine ne bi smelo upoštevati (pritožba cenitve ne spodbija). Pritožba pa utemeljeno opozarja, da je odločitev sodišča v nasprotju z razlogi v obrazložitvi sklepa, po katerih se odškodnina upošteva tako, da se obveznost zavezanca za vračilo podržavljenega premoženja zniža (pri vračilu v obliki odškodnine), oziroma mora prejemnik odškodnine le-to valorizirano vrniti zavezancu (pri vračilu v naravi). Prvostopno sodišče je v nasprotju s citiranimi razlogi odškodnino upoštevalo tako, da je ustrezno zmanjšalo solastniški delež na kompleksu kmetijskih zemljišč. Ker se v tem postopku premoženje vrača v naravi, z vzpostavitvijo solastniškega deleža, je obrazložitev v tem delu v nasprotju z izrekom (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Zato je bilo treba sklep razveljaviti tudi glede parc.št. 2206/1 k.o. V.. V ponovljenem postopku bo moralo prvostopno sodišče navedeno kršitev odpraviti in obrazložiti, zakaj se je odločilo za zmanjšanje solastniškega deleža, ali pa odločiti drugače in naložiti predlagatelju vrnitev revalorizirane odškodnine. Po mnenju pritožbenega sodišča se odškodnina lahko upošteva na način, ki ga je uporabilo sodišče, vendar mora imeti predlagatelj možnost vračila odškodnine v denarju.

Pritožba še navaja, da prvostopno sodišče predlagatelja ni opozorilo na pravne posledice, če ne bo prilagodil zahtevka v delu, v katerem vrnitev v naravi ni možna in da zato odločitev o zavrnitvi zahtevka za vrnitev parc.št. 2206/2 in 2206/3 k.o. V. v naravi ni pravilna. Prvostopno sodišče je v razlogih sklepa pojasnilo, da je bila vloga, s katero je nasprotni predlagatelj nasprotoval vrnitvi teh dveh nepremičnin v naravi, ker sta javno dobro, vročena predlagatelju, ki nanjo ni odreagiral, še več, iz podatkov spisa izhaja, da je predlagatelj identifikacijsko potrdilo, iz katerega je razvidno, da gre za cestno telo, celo sam vložil v spis, na zadnjem naroku pa je vztrajal pri vrnitvi v naravi. Predlagatelj ni prava neuka stranka, saj je za zastopanje pooblastil odvetnico, zato bi dodatno pozivanje naj zahteva odškodnino preseglo pristojnosti sodišča v zvezi z materialnim procesnim vodstvom in enakim obravnavanjem strank. Pritožba je zato neutemeljena. Neutemeljena je pritožba tudi glede parc.št. 335/2 in 339/2. Gre za nepremičnini, ki sta v lasti občine in za vrnitev katerih je zavezanec občina. Ne gre torej za nezmožnost vrnitve v naravi, ampak je predlagatelj zahtevek naslovil na osebo, ki za vrnitev teh dveh parcel ni pasivno legitimirana, zato je prvostopno sodišče pravilno zahtevek v tem delu zavrnilo. Ker pritožbeno sodišče drugih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti ni ugotovilo, je sklep v delu, s katerim je bilo odločeno o zavrnitvi zahtevka za vrnitev v naravi za parc.št. 335/2, 339/2 k.o. B. in parc.št. 2206/2 in 2206/3 k.o. V., zavrnilo.

Pritožbeno sodišče je sklep v večjem delu razveljavilo, zato je razveljavilo tudi odločitev o stroških. V zvezi s tem je dodati, da pritožba tožene stranke utemeljeno opozarja na določbo 71. člena ZDen, po kateri se v postopku denacionalizacije glede stroškov uporabljajo predpisi o postopku, ki se uporablja pred organom za denacionalizacijo, v tem primeru določbe ZNP. Slednji predvideva povrnitev stroškov samo takrat, kadar zakon določa, da trpi stroške postopka eden od udeležencev ali nekateri od udeležencev. ZDen tovrstnih določb nima.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 647/2004
• VSM sklep Cp 589/96
• VSL sklep II Cp 613/2001