<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSK sklep I Cp 1676/2006

Sodišče:Višje sodišče v Kopru
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSKP:2007:I.CP.1676.2006
Evidenčna številka:VSK02945
Datum odločbe:17.04.2007
Področje:DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
Institut:zapuščinski postopek - obstoj zunajzakonske skupnosti - pravica do dediščine - napotitev na pravdo - manj verjetna pravica

Jedro

Zapuščinsko sodišče napoti na pravdo preživelega zunajzakonskega partnerja z zahtevkom na ugotovitev, da mu pripada dedna pravica oz., da je zapustnikov zakoniti dedič.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje O. M. iz S., napotilo na pravdo zaradi ugotovitve, da je med njo in zapustnikom obstajala zunajzakonska skupnost v času smrti zapustnika. Določilo ji je rok 30 dni po pravnomočnosti tega sklepa, v katerem mora vložiti tožbo in o tem obvestiti zapuščinsko sodišče, ki je do poteka roka za vložitev tožbe oz. do pravnomočne rešitve pravde, če bo vložena tožba, prekinilo zapuščinski postopek.

Zoper sklep o napotitvi je vložila O. M. pritožbo, ker meni, da bi moralo zapuščinsko sodišče napotiti na pravdo ostala dva dediča, ki obstoju zunajzakonske skupnosti oporekata. Pritožnica je od leta 1981 do smrti zapustnika živela z njim v zunajzakonski skupnosti, torej polnih 24 let. Že ves ta čas živi na istem naslovu, na katerem je živel zapustnik. Na tem naslovu ima prijavljeno stalno prebivališče. V času trajanja zunajzakonske skupnosti se je rodila hči A. L. (29.1.1987). Ob takih dejstvih je njena trditev o obstoju zunajzakonske skupnosti bolj verjetna od trditve ostalih dveh dedičev, ki oporekata obstoju zunajzakonske skupnosti. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se namesto nje na pravdo napoti druga dva dediča in da se stroški te pritožbe upoštevajo kot stroški tega postopka.

Dedič A. L. je na pritožbo odgovoril. Tudi v odgovoru vztraja, da je zunajzakonska skupnost pokojnika razpadla že več let pred letom 2003. Sam za to dejstvo ni vedel, dokler ni oče leta 2003 po dolgem času navezal stik z njim in s sestro M. in jima povedal, da sta ga pritožnica in njena otroka izrinila iz večjega dela hiše že pred časom. Ker oče ni bil sposoben skrbeti sam zase, ju je prosil za pomoč in zato je bila sklenjena pogodba o dosmrtnem preživljanju v obliki notarskega zapisnika. Pogodbo sta s sestro izpolnjevala do očetove smrti. V hiši v S. sta obstajali dve ločeni gospodinjstvi, kar je zabeleženo tudi v uradni evidenci Upravne enote. Da je zunajzakonska skupnost prenehala pa izhaja tudi iz tožbe za prisilno izselitve O. M. in njenega sina I. M., ki jo je zapustnik vložil septembra 2005 in se vodi pred Okrajnim sodiščem v N. pod opr. št. P. O. M. je v raznih uradnih dopisih tudi navajala, da zapustnik dolguje preživnino za skupno hčer A., kar dodatno potrjuje, da v času smrti ni obstajala zunajzakonska skupnost, saj v primeru, če bi takšna skupnost obstajala od zapustnika ne bi terjala plačilo preživnino za hčerko. Zato predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Zapuščinsko sodišče napoti na pravdo preživelega zunajzakonskega partnerja z zahtevkom na ugotovitev, da mu pripada dedna pravica oz., da je zapustnikov zakoniti dedič, če glede na razpoložljive podatke šteje pravico tistega, ki zatrjuje obstoj zunajzakonske skupnosti za manj verjetno. Tožbo mora vložiti zoper sodediče, ki njegove dedne pravice ne priznavajo. Sodišče prve stopnje je ob podatkih, ki jih je imelo na razpolago v konkretni zadevi, na pravdo utemeljeno napotilo O. M.. Ob tehtanju okoliščin, ki jih navaja pritožnica in tistih, na katere opozarja zakoniti dedič, je pravica, ki jo zatrjuje pritožnica tudi po mnenju pritožbenega sodišča manj verjetna, zato bo morala ona dokazati, da je v času zapustnikove smrti obstajala zunajzakonska skupnost, saj bo le v takem primeru dedinja po pokojnem zapustniku.

V zvezi z vsebino napotitvenega sklepa pa pritožbeno sodišče opozarja, da napotena stranka nanj ni vezana. Zahtevek v pravdnem postopku lahko postavi tudi drugače, kot se glasi napotitveni sklep. Sodišče prve stopnje namreč vsebino napotitvenega sklepa ni dovolj natančno oblikovalo. V zapuščinskem postopku se je namreč postavilo vprašanje, ali je pritožnica dedinja po pok. zapustniku. S tožbo bo morala zato uveljavljati svojo dedno pravico in šele v okviru tega zahtevka se bodo ugotavljala pravno relevantna dejstva od katerih je ta pravica odvisna, to pa je v konkretnem primeru obstoj zunajzakonske skupnosti v času zapustnikove smrti. Zahtevek, ki ga mora vložiti, bi se zato pravilno glasil na ugotovitev, da ji pripada dedna pravica oz., da je zapustnikov zakoniti dedič, ne pa na ugotovitev, da je ob smrti obstajala zunajzakonska skupnost. Te dejanske ugotovitve bodo zgolj predmet ugotavljanja pravno relevantnih dejstev v pravdi, ki jo bo pritožnica morala sprožiti. Ker pa, kot povedano, napotena stranka lahko sama pravilno oblikuje tožbeni zahtevek, odločitev o tem, da mora tožbo vložiti pritožnica, pa je pravilna, je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. odst. 365. člena ZPP v zvezi s členom 163 ZD).

 


Zveza:

ZZZDR člen 12, 12. ZD člen 210, 210/2-1, 213, 213/1, 210, 210/2-1, 213, 213/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00MDMzNw==