VSK sklep I Cp 1551/2006

Jedro

Sodišče prve stopnje je torej jasno ugotovilo, da je bil prizidek k stanovanju za katerega predlagateljica potrebuje nujno pot, črna gradnja. Črna gradnja pa potne zveze ne potrebuje, zato tudi sodišču prve stopnje v tem postopku ni bilo potrebno ugotavljati ali ima za redno rabo potrebno zvezo z javno potjo.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in p o t r d i izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog zaradi dovolitve nujne poti in sicer, da se dovoli nujna pot po parc. št. 1251 k.o. I. kot stvarna služnost peš poti in vožnje z ročnim vozičkom, v korist dela hiše S., stoječe na parc. št. 1245 k.o. I., last predlagateljice D. B. in sicer potekajoča po že obstoječi poti na parc. št. 1251, ki poteka med stavbama med parcelami št. 1251 in 1243 k.o. I. od ulice S. pa do vrat stanovanja predlagateljice po celotni širini obstoječe poti in dolžini cca. 12 m, kot izhaja iz skice in da je predlagateljica za nujno pot dolžna plačati nasprotnim udeležencem ustrezen znesek. Glede stroškov postopka pa je sodišče odločilo, da je predlagateljica dolžna 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., in 11. nasprotnemu udeležencu povrniti stroške postopka v višini 227.349,00 SIT, 12. nasprotni udeleženki pa v višini 291.200,00 SIT z zakonskim zamudnimi obrestmi od 20.6.2006 dalje do plačila.

Zoper ta sklep se je pritožila predlagateljica po svojem pooblaščencu. V pritožbi navaja, da je sklep nepravilen, kajti v danem primeru je sodišče prezlo, da lahko predlog za dovolitev nujne poti poda tudi domnevni lastnik. Pravni red ne sme dopuščati pravnih praznin in izključiti pravnega varstva oseb, ki so s pravnim poslom in na zakonit način pridobili individualno stvar, pa še niso vknjiženi v zemljiški knjigi. Če predlagateljica ni vknjižena v zemljiški knjigi, to ni ovira, da lahko vloži predlog za ustanovitev nujne poti, pa tudi sicer je v posesti stavbe že od leta 1992 torej več kot 10 let in je najmanj nastopilo priposestvovanje. Povsem napačno pa je, da je del njenega objekta tudi črna gradnja in zato ne more imeti pravnega interesa. Sodišče prve stopnje je prezlo vsebino odločbe UE I. z dne 9.2.2005 in v zvezi s to tudi odločbo Ministrstva za okolje in prostor z dne 30.6.2005, ki je odpravilo 2. točko odločbe z dne 9.2.2005 in razveljavilo odločbo UE I. z dne 13.5.1999 za dozidavo in nadzidavo hiše L.. Prezrlo pa je tudi razloge v odločbi ministrstva in pridobljene pravice predlagateljice. Predlagateljica je imela pravnomočno pravno odločbo na podlagi katere je dozidala in nadzidala objekt in to preden je bilo njeno pravnomočno upravno dovoljenje z dne 9.2.2005 odpravljeno. Glede na pridobljene pravice na kar posebej opozarja tudi ministrstvo pa odprava odločbe nima učinka, če je odločba gradbeno dovoljenje že bilo izvršeno, torej je tedaj povsem jasno, da gradnja predlagateljica ni bila nedovoljena in torej ni črna gradnja in je sodišče zato vezano na te pravne in dejanske okoliščine in dolžno tedaj ugotoviti, ali objekt potrebuje povezavo z javno cesto.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožba ima sicer prav, ko graja razlogovanje sodišča prve stopnje, da predlagateljica ni aktivno legitimirana za vložitev predloga, ker ni (so) lastnica zemljišča, ki pot potrebuje in se pri tem sklicuje na določbo 141. člena ZNP, ki določa, da se postopek za dovolitev nujne poti uvede na predlog lastnika zemljišča, ki pot potrebuje. Sodišče prve stopnje ugotavlja, da je na sporni nepremičnini v zemljiški knjigi vknjižena družbena lastnina v uporabi O.. Nesporno namreč je, da je predlagateljica na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 16.3.1992 kupila stanovanje v drugi etaži objekta na parc. št. 1245 k.o. I., to na podlagi določb 117. člena Stanovanjskega zakona - SZ (Ur. l. RS, št. 18/91 - spremembami in dopolnitvami). Po določbi 118. člena SZ pa s sklenitvijo pogodbe kupec prevzame vse pravice in obveznosti, ki jih imajo lastniki stanovanj, kar jasno pomeni, da je predlagateljica tudi aktivno legitimirana za vložitev predloga za določitev nujne poti po 141. členu ZNP.

Ne glede na to, pa je sodišče o zadevi po vsebini pravilno odločilo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je nepremičnina parc. št. 1245 k.o. I. v naravi stanovanjska hiša v izmeri 48 m2 v kateri se nahajata dve stanovanji ter dvorišče v izmeri 7 m2. Predlagateljica je na podlagi pogodbe z dne 18.6.1997 o menjavi in spremembi solastniških deležev z R. Đ. etažno nepremičnino etažno razdelila tako, da je slednji dobil v izključno last celotno pritličje v izmeri 27,25 m2 in celotno prvo nadstropje v izmeri 40,32 m2, predlagateljica pa celotno drugo nadstropje v izmeri 40,73 m2 in celotno podstrešje v izmeri 16,48 m2. Predlagateljica je na podlagi te pogodbe za del stanovanjske hiše dozidala nov vhod in stopnišče, na katere je mogoče priti le po parc. št. 1251 k.o. I.. Pred posegom pa je bil dostop do stanovanjske hiše iz L.. Zaradi opravljenega gradbenega posega pa do stanovanja predlagateljice iz L. ni mogoče priti. Za poseg, ki ga je predlagateljica naredila, pa nima veljavnega gradbenega dovoljenja. Njen zahtevek za izdajo enotnega gradbenega dovoljenja za gradnjo je bil z odločbo UE I. z dne 9.2.2005 pravnomočno zavrnjen. Odločba s katero je bilo predlagateljici dano dovoljenje za gradnjo, to je odločba UE I. pa razveljavljena z določbo MOP z dne 30.6.2005. Sodišče prve stopnje je torej jasno ugotovilo, da je bil prizidek k stanovanju za katerega predlagateljica potrebuje nujno pot, črna gradnja. Črna gradnja pa potne zveze ne potrebuje, zato tudi sodišču prve stopnje v tem postopku ni bilo potrebno ugotavljati ali ima za redno rabo potrebno zvezi z javno potjo. Ker torej pogoji za določitev nujne poti niso izpolnjeni, je sodišče prve stopnje, predlog za določitev nujne poti zavrnilo. Ker je pritožba predlagateljice neutemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s členom 37 ZNP).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSK sklep I Cp 1325/2004
• VSL sklep II Cp 974/2008
• VSK sklep I Cp 673/2003