VSK sklep I Cp 1659/2006

Jedro

Zgolj različna stališča teorije pa ob dejstvu, da niti SPZ niti ZZK-1 nimata konkretne določbe, ki bi nalagala, da mora zemljiškoknjižno dovolilo, kadar gre za prenos lastninske pravice (in ne solastnine), vsebovati tudi označbo, v kolikšnem obsegu se lastninska pravica prenaša, ne utemeljujejo odločitve prvostopnega sodišča, da vpis lastninske pravice samo iz tega razloga zavrne.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se r a z v e l j a v i t a izpodbijani sklep in sklep zemljiškoknjižne referentke z dne 28.9.2006 in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v odločanje.

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa in dovoli se ponoven vpis plombe.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v P. zavrnilo ugovor zoper sklep zemljiškoknjižne referentke z dne 28.9.2006, s katerim je bil zavrnjen vpis lastninske pravice na nepremičninah v etažni lastnini na predlagatelja. Postavilo se je na stališče, da zemljiškoknjižno dovolilo ni popolno, ker ne vsebuje podatka o tem, kakšen delež preide v last kupca.

Zoper sklep se pritožuje predlagatelj in v pritožbi navaja, da je zemljiškoknjižno dovolilo v prodajni pogodbi po njegovi oceni popolno tako v smislu določil 23. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) kot v smislu določil 32. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Iz njegove vsebine je mogoče jasno in nedvoumno razbrati, da prodajalka dovoljuje vknjižbo lastninske pravice na kupca do celote. Ne obstoji nobena pravna podlaga, da bi moralo zemljiškoknjižno dovolilo vsebovati tudi besedilo "v deležu do 1/1" ali "do celote".

Pritožba je utemeljena.

Kot pravilno opozarja pritožba nobena zakonska določba ne zahteva, da bi zemljiškoknjižno dovolilo moralo vsebovati besedilo "v deležu do 1/1" ali "do celote". Po določbi 23. člena SPZ je zemljiškoknjižno dovolilo izrecna nepogojna izjava tistega, čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo. Podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti overjen. Vsebina zemljiškoknjižnega dovolila je nato podrobneje opredeljena v 32. členu ZZK-1, po katerem mora biti oseba, ki dovoljuje vpis, označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi. Zemljiškoknjižno dovolilo mora obsegati izjavo osebe, ki dovoljuje vpis, z vsebino, določeno v SPZ. Do zahteve, da mora dovolilo vsebovati besedilo "do celote", ne pridemo niti po 14. členu ZZK. Ta predstavlja splošno pravilo, po katerem se pravica vpiše tako, da se označi vrsta te pravice, pri vpisu se navede imetnik te pravice. Če je zaradi določne opredelitve pravice to potrebno, se vpiše tudi natančen opis vsebine pravice kot izhaja iz listine, ki je podlaga za vpis. Če je vpis preobsežen, se v vpisu navede mesto v listini, kjer je ta vsebina podrobneje opisana. O posamezni vrsti pravice se vpišejo tudi drugi podatki, ki jih za to vrsto pravice določa zakon. V nadaljevanju pa je v 15. členu ZZK-1 posebno pravilo, ki velja za vpis solastnine, po katerem se solastninska pravica vpiše tako, da se navede tudi podatek o idealnem deležu. Iz pogodbe, ki jo je predložil predlagatelj, nedvoumno izhaja, da ne gre za odstop solastninskega deleža, ampak je prodajalka prodala nepremičnino. Ker je določba 15. člena ZZK-1 izjema od splošnega pravila, je ni mogoče razlagati tako, da je potrebno velikost deleža vpisati tudi pri prenosu lastninske pravice na celi nepremičnini (vpis deleža se celo pojmovno izključuje). Ugotoviti je sicer, da si teoretiki zemljiškoknjižnega prava glede tega, ali mora dovolilo vsebovati tudi besedilo "do celote", na prvi pogled nasprotujejo. Vrenčur (Zemljiškoknjižno pravo, Codex Iuris, Maribor 2003, str. 77) govori o tem, da naj tehnično vpis v zemljiško knjigo vsebuje tudi označbo "do celote" (pri tem se neposredno ne ukvarja z vsebino zemljiškoknjižnega dovolila), Juhart (Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 141) pa nasprotno daje primer popolnega zemljiškoknjižnega dovolila, kjer označbe "do celote" ni. Zgolj različna stališča teorije pa ob dejstvu, da niti SPZ niti ZZK-1 nimata konkretne določbe, ki bi nalagala, da mora zemljiškoknjižno dovolilo, kadar gre za prenos lastninske pravice (in ne solastnine), vsebovati tudi označbo, v kolikšnem obsegu se lastninska pravica prenaša, ne utemeljujejo odločitve prvostopnega sodišča, da vpis lastninske pravice samo iz tega razloga zavrne. Prvostopno sodišče sicer pravilno razloguje, da pri zemljiški knjigi velja načelo formalnosti, vendar se to načelo ne razteza tako daleč, da lahko sodišče od strank zahteva listine z vsebino, ki presega zahteve zakona. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je vsebina prodajne pogodbe in zemljiškoknjižnega dovolila jasna, prodajalka prodaja in izroča v last kupcu v pogodbi označeno nepremičnino (in ne deležev), to pa pomeni, da ne ustanavlja solastnine in da je zato predmet pogodbe lahko samo prenos lastninske pravice "do celote". Prvostopno sodišče je vpis zavrnilo zaradi svojega napačnega materialnopravnega stališča in se z izpolnjevanjem drugih pogojev za vpis lastninske pravice niti ni ukvarjalo. Pritožbeno sodišče je zato moralo tako sklep o zavrnitvi vpisa kot sklep o ugovoru razveljaviti in vrniti zadevo v odločanje prvostopnem sodišču. V novem odločanju bo sodišče moralo ob upoštevanju pravilnih materialnopravnih izhodišč ugotoviti, ali so izpolnjeni ostali pogoji za vpis lastninske pravice na predlagatelja. Na podlagi določbe 5. točke tretjega odstavka 161. člena ZZK-1 je hkrati tudi dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa in ponoven vpis plombe.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSC sklep Cp 249/2007
• VSL sklep II Cp 1897/2011
• VSL sklep I Cp 2318/2010