VSK sklep I Cp 409/2007

Jedro

Zmotno je stališče izpodbijanega sklepa, da je lastninska pravica na sporni parceli, ki je po podatkih zemljiške knjige zasebna lastnina tožene stranke, prenehala na podlagi Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini. Kategorizacija javnih cest na zemljiščih v zasebni lasti sama po sebi ne more povzročiti prenosa lastninske pravice.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da ni pristojno za odločanje v tem sporu, vsa opravljena pravdna dejanja je razveljavilo in tožbo zavrglo, tožeči strani pa naložilo, da je dolžna toženi stranki nerazdelno povrniti pravdne stroške v višini 904,79 EUR v roku 15 dni z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku petnajstdnevnega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti. Ugotovilo je, da je bila cesta, ki vodi iz K. v zaselek M., delno speljana po parcelah v zasebni lasti tožene stranke in da sta na tem delu postavljeni dve cestni zapori v obliki kupa kamenja, kar onemogoča prevoznost edine poti do nepremičnin tožeče stranke. Ker pa je ta pot z Odlokom o kategorizaciji občinskih cest v Občini K. kategorizirana kot javna pot in uvrščena med občinske ceste, je zaključilo, da gre za javno dobro. Na tem delu je lastninska pravica prenehala na podlagi odloka in je vpis v zemljiški knjigi samo še deklaratoren. Na javni poti, ki je javno dobro, ni individualnih pravic in tudi ne posestnega varstva. Ob predhodnem preizkusu tožbe je v skladu z 274. členom ZPP odločilo, da zadeva ne spada v sodno pristojnost.

Zoper sklep se je pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po členu 338 ZPP. Sodišču očita, da ni izvedlo predlaganih dokazov, kar je imelo za posledico preuranjeno odločitev. Tožeča stranka je vložila motenjsko tožbo, ker cestne zapora ni odstranila PP, niti inšpekcijske službe MO, pa inšpekcijske službe UE. Vse te službe so odstranitev zapore zavrnile z obrazložitvijo, da gre za dejanje na zemljišču v zasebni lasti. Tožečo stranko so napotile na sodno uveljavljanje varstva pravic. Tožeča stranka v tem sporu ne zahteva varstva posesti na javnem dobru, ampak na parceli št. 4542/1 k.o. S., ki je v zasebni lasti. Da ne gre za površino splošnega pomena za cestni promet, izkazujejo ravnanja državnih organov in lokalne skupnosti, ki bi vsi morali varovati javni interes, če bi šlo za javno dobro. Cestna zapora, ki je motilno ravnanje tožene stranke, je postavljena več kot leto dni, pa vendar doslej pristojne državne in lokalne službe niso ukrepale, ker gre za dejanje na zasebni poti. Če niti upravljalec javne ceste tega cestnega odseka ne šteje kot javne ceste, ki mu je zaupana v upravljanje, je očitno, da listinski dokazi ne odražajo dejanskega stanja, kot ga ugotavlja sodišče. Sodišče se v obrazložitvi sklicuje na Odlok o kategorizaciji občinskih cest, ki pa je bil sprejet pred izgradnjo oz. pred izvedbo vzdrževalnih del na cesti. Odlok o kategorizaciji občinskih cest ne upošteva dejstva, da cesta na kateri je prišlo do motilnega dejanja, ne poteka po isti trasi oz. istem zemljišču. Odlok se navezuje na cesto, kot jo izkazujejo zemljiško katastrski in zemljiškoknjižni podatki, to je na traso s parc. št. 4497/14 k.o. S., ki je občinska last. Zato je materialnopravno izhodišče v izpodbijanem sklepu zmotno. Odmera ceste v naravi je bila izvršena v letu 2000, torej po uveljavitvi odloka MO., kar je nadaljnja okoliščina, ki kaže na to, da kategorizacija občinske javne ceste v konkretnem primeru ne more biti zadostna podlaga za ugotovitev, da bi bilo obravnavati to premoženje kot premoženje MO.. Sodišče je prezrlo, da glede spornega dela ceste ni bil izpeljan razlastitveni postopek, zato ugotovitev lastništva v tej odločbi ni pravilna. Tožeča stranka predlaga spremembo ali razveljavitev sklepa.

Pritožba je utemeljena.

Zmotno je stališče izpodbijanega sklepa, da je lastninska pravica na sporni parceli, ki je po podatkih zemljiške knjige zasebna lastnina tožene stranke, prenehala na podlagi Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini K.. Kategorizacija javnih cest na zemljiščih v zasebni lasti sama po sebi ne more povzročiti prenosa lastninske pravice na teh zemljiščih, kot je že v več odločbah jasno povedalo Ustavno sodišče (npr. U-I-100/03, U-I-240/05, U-I-241/00 in še več drugih odločb v bazi odločb Ustavnega sodišča). Kdaj preneha lastninska pravica določajo pravila Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Lastninska pravica lahko preneha tudi v primeru, ko to narekuje javna korist, vendar je že v Ustavi v 69. členu za tak primer predvidena razlastitev, vsekakor pa Odlok o kategorizaciji ni tisti akt na podlagi katerega bi lastninska pravica fizičnih oseb prenehala oz. bila v zemljiški knjigi samo "deklarativne narave", kot zmotno ugotavlja sodišče prve stopnje. Pritožba tožeče stranke zato pravilno opozarja, da je za odstranitev ovir, ki so bile po njenih trditvah postavljene na zasebni lastnini in predstavljajo zanjo motilno dejanje, pristojno odločati sodišče v sodnem postopku. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče nepravilno odločbo, s katero se je sodišče prve stopnje izreklo za stvarno nepristojno, razveljavilo po 3. odst. 365. člena ZPP in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Sodišče prve stopnje bo moralo o vloženi motenjski tožbi vsebinsko odločiti.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSK sklep I Cp 615/2005
• VSL sklep III Cp 2993/2005
• VSC sklep Cp 97/2006