VSK sklep II Cp 1412/2006

Jedro

V izvršilnem postopku je možno le materialnopravno pobotanje, pobotno izjavo pa dolžnik lahko poda tudi v ugovoru zoper sklep o izvršbi.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (2. točka izreka)

p o t r d i .

Dolžnika nosita sama svoje pritožbene stroške.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se izvršba, dovoljena s sklepom o izvršbi z dne 8.6.2005, delno ustavi za dne 22.6.2005 plačani znesek 1.621.615,00 SIT (1. točka izreka). Ugovoru dolžnikov je ugodilo in izvršilni postopek tudi v preostalem delu v celoti ustavilo (2. točka izreka). Odločilo je, da vsaka stranka nosi svoje stroške ugovornega postopka (3. točka izreka).

Zoper sklep se pritožuje upnica po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, da se sklep (smiselno glede odločitve o ugovoru dolžnikov v 2. točki izreka) razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da bi ugovor pobotanja morala dolžnika podati že v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Kasneje to ni dopustno, saj gre za navajanje dejstev, ki so bila znana že prej.

Na pritožbo sta dolžnika po pooblaščencu odgovorila in predlagala, da se pritožba kot neutemeljena zavrne ter sklep v izpodbijanem delu potrdi.

Pritožba ni utemeljena.

Po 8. točki 1. odst. 55. člena ZIZ je razlog, ki preprečuje izvršbo, tudi prenehanje terjatve na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, oz., če je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po sklenitvi poravnave. Med oblikami prenehanja obveznosti je v 311. členu Obligacijskega zakonika (OZ) naveden tudi materialnopravni pobot. OZ v 311. členu določa, da dolžnik lahko pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar ta terja od njega, če se ob terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in če sta obe zapadli. Torej morajo biti za uspešen pobot izpolnjeni trije kumulativni pogoji, vzajemnost terjatev, zapadlost in istovrstnost. 1. odst. 312. člena OZ določa, da pobot ne nastane takoj, ko se stečejo pogoji zanj, temveč mora to ena stranki drugi izjaviti. V izvršilnem postopku je možno le materialnopravno pobotanje, pobotno izjavo pa dolžnik lahko poda tudi v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo, da sta dolžnika v ugovoru zoper sklep o izvršbi z dokazno podprto navedbo, da upnica dolguje dolžnikoma znesek po sodbi Okrožnega sodišča v K. z dne 22.4.2003, v zvezi s popravnim sklepom z dne 21.5.2003 in v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cp 765/2003 z dne 21.9.2004 in tudi pravdne stroške po sodbi Okrožnega sodišča v K., podala pobotno izjavo. Upnica v odgovoru na ugovor pobotu ni nasprotovala, na naroku, na katerem sta dolžnika pri pobotu vztrajala, pa le terjatvi iz naslova pravdnih stroškov iz postopka, ker o tej terjatvi še ni bilo pravnomočno odločeno. Zato je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da dolžnika slednje terjatve ne moreta uveljavljati v pobot, saj nista izkazala, da je bilo o tej njuni terjatvi že pravnomočno odločeno. V pobot je namreč mogoče uveljavljati le terjatve, ki so nesporne. V nadaljevanju je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ko je upničino terjatev (po utesnitvi še v višini 199.848,61 SIT) pobotalo s terjatvijo dolžnikov po cit. pravnomočni sodbi, ki skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22.4.2003 do 15.6.2005 znaša 283.327,86 SIT, evidentno je, da je terjatev upnice v celoti ugasnila zaradi pobota s terjatvijo dolžnikov. Zato je izpodbijana odločitev, ko je sodišče ugovoru dolžnikov ugodilo (3. odst. 58. člena ZIZ) pravilna, pritožba pa neutemeljena in jo je sodišče druge stopnje, ko tudi ob uradnem preizkusu (v skladu z 2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) kršitev ni zasledilo, zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker odgovor na pritožbo ni v ničemer pripomogel k razjasnitvi zadeve, nosita dolžnika sama s tem nastale stroške (155., 165. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Ip 1856/2019
• VSL Sklep III Ip 314/2018
• VSK sodba I Cp 1874/2006