<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSK sodba I Cp 1315/2005

Sodišče:Višje sodišče v Kopru
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSKP:2007:I.CP.1315.2005
Evidenčna številka:VSK02914
Datum odločbe:27.02.2007
Področje:STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
Institut:podlaga za pridobitev ali izgubo lastninske pravice - poizvedovalni zapisnik - nezastarljivost stvarnopravnega zahtevka

Jedro

Pravilen je zaključek prvostopnega sodišča, da poizvedovalni zapisnik pri nastavitvi nove zemljiške knjige ni podlaga za pridobitev ali izgubo lastninske pravice, zato tožnici oziroma njenemu pravnemu predniku lastninska pravica na sporni nepremičnini nikoli ni prenehala.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se p o t r d i sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v K. ugodilo tožbenemu zahtevku na ugotovitev, da je tožeča stranka lastnica dela sedanje parc.št. 613 k.o. S. v izmeri 126 m2, ki ustreza po legi nekdanji v k.o. L. ležeči parc.št. 3585/3. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni na svoje stroške zahtevati ustrezno parcelacijo, tako da bo na mestu nekdanje parc.št. 3585/3 k.o. L. nastala nova parcela iste izmere ter nato v 15 dneh po pravnomočnosti odločbe o parcelaciji izdati tožnici zemljiškoknjižno listino za vpis lastninske pravice na novi parceli na tožnico.

Tožena stranka se zoper sodbo pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in navaja, da je zmotna ugotovitev sodišča, da je vpis parc.št. 3585/3 k.o. S. ničen in da pravica pravnega prednika tožnica ni prenehala ob obnovi zemljiške knjige. Potekli so namreč že vsi roki za izbrisno tožbo in je nastopila fikcija t.i. absolutne točnosti zemljiškoknjižnega stanja. Napačni so tudi zaključki glede mejnega ugotovitvenega postopka in parcelacije v letu 1983, v katerem je bil predlagatelj pravni prednik tožnice. Predmet tega postopka je bila tudi parc.št. 602 k.o. S., kamor je bila vključena parc.št. 3585/3 k.o. L.. Iz zapisnika izhaja, da je bila izvršena parcelacija in da poteka pot po JZ delu parc.št. 602, ki jo tudi koristi pravni prednik tožnice ter da mu drugi predlagatelj postopka to dovoli. Zato se da zaključiti, da je med obema predlagateljema obstajalo soglasje v smislu takrat veljavnega 14. člena zakona o zemljiškem katastru, ki ima značaj poravnave. Zaključek sodbe, da je pravni prednik tožnice lahko priznal, da se parc.št. 602 ne razteza na parc.št. 3585/3 je zmotna. Tega ni mogel priznati, saj parc.št. 3585/3 takrat ni več obstajala. Sporna parcela je bila predmet kupoprodajne pogodbe iz leta 1955 in po površini odgovarja površini sedanje parc.št. 611, ki je last tožnice. Parcela 613 je ob obnovi zemljiške knjige merila enako kot danes in se torej ni povečala. Če je bila povečana za 126 m2, se je tudi za enako površino zmanjšala. Zmoten je tudi zaključek, da je tožnica postala lastnica sporne parcele na podlagi dedovanja, saj sporna nepremičnina takrat ni bila v last pravnega prednika tožnice. Izdaja listine za vknjižbo v zemljiško knjigo ni potrebna po določbi 3. točke 1. odstavka 40. člena Zakona o zemljiški knjigi ( ZZK-1). Razlogi sodbe so torej nejasni in s seboj v nasprotju, zaradi česar je kršena 14. točka 2. odstavka 399. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišče je tudi zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje ter na tako ugotovljeno dejansko stanje napačno uporabilo materialno pravo.

Pritožba ni utemeljena.

Pravilen je zaključek prvostopnega sodišča, da poizvedovalni zapisnik pri nastavitvi nove zemljiške knjige ni podlaga za pridobitev ali izgubo lastninske pravice, zato tožnici oziroma njenemu pravnemu predniku lastninska pravica na sporni nepremičnini nikoli ni prenehala. V tej pravdi zato ni pomembno, ali še teče rok za izbris pomotnega vpisa v zemljiški knjigi (po 243. členu ZZK-1 tovrstnega roka proti nedobrovernih osebam tako ali tako več ni), saj ima tožeča stranka stvarnopravni vrnitveni zahtevek, ki ne zastara. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da sodišče ni pravilno in popolno ugotovilo dejanskega stanja v zvezi z mejnim ugotovitvenim postopkom iz leta 1983. Iz razlogov sodbe izhaja, da je bila predmet tega postopka meja med parc.št. 602 in 610, obe k.o. S., pravni prednik tožnice je bil v postopek pritegnjen samo kot mejaš, to je lastnik parc.št. 611 k.o. S., kar pomeni, da je s svojim podpisom, kot je pravilno ugotovilo prvostopno sodišče, samo potrdil nesporen potek meje med temi parcelami, ne pa tudi s parc.št. 613 k.o. S.. Mejni ugotovitveni postopek je podlaga za vnos posestne meje v zemljiški kataster (in posledično tudi v zemljiško knjigo), nima pa nobene zveze z lastninsko pravico. Iz razlogov sodbe še izhaja, da parc.št. 613 in 602 zaradi spornega zemljišča nista mejili, dokler sta bili še vodeni v katastrski občini L., po današnjem stanju pa mejita in to očitno ravno na račun spornega zemljišča. To pomeni, da se spremembe površine parc.št. 611 gotovo niso nanašale na sporno zemljišče, prav tako pa dejstvo, da ima parc.št. 613 še vedno enako površino, ne pomeni, da vanjo ni bilo fizično vključeno sporno zemljišče. Ker torej ni dvoma, da je zemljišče, ki je bilo pred nastavitvijo nove zemljiške knjige označeno s parc.št. 3585/3 k.o. L., zdaj vključeno v parc.št. 613 in to brez pravne podlage, so pritožbene navedbe v zvezi s siceršnjimi spremembami v površini parc.št. 611, 602 in 613 neutemeljene. Ugovor aktivne legitimacije je tožena stranka podala šele v pritožbi, torej prepozno glede na določbo 337. člena ZPP, zato ga pritožbeno sodišče ni obravnavalo. V zvezi s trditvijo, da izdaja listine nima podlage v ZZK-1 pa pritožbeno sodišče poudarja, da tožeča stranka lastninske pravice, kot je bilo že zgoraj obrazloženo, ni nikoli izgubila, zato je glede na stanje v zemljiški knjigi tožeča stranka upravičena zahtevati odmero in nato izdajo listine, s katero se bo lahko vknjižila v zemljiški knjigi kot lastnica sporne nepremičnine in edino z izdajo listine za vpis v zemljiški knjigi bo do tega rezultata lahko prišla. Na podlagi vsega povedanega in ker ni ugotovilo drugih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, mora sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka.

 


Zveza:

SPZ člen 92, 92/3, 92, 92/3. ZZK-1 člen 29, 29.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00MDMwNg==