VSK sodba in sklep I Cp 1740/2005

Jedro

Pasivno legitimirana za pravdo sta oba solastnika, saj ni mogoče brez sodelovanja drugega solastnika, ki je bil udeležen v gradnji, spora rešiti le med pravdnima strankama.

 

Izrek

Pritožbi tožeče stranke se deloma ugodi, zato se izpodbijana sodba v prvem odstavku izreka, kjer je odločeno, da skupno premoženje pravdnih strank predstavlja solastniški delež do 21/100-tin na parc.št. 817/1, 818/3, 818/8 in 818/1 vl.št. 528 k.o. O. in na navedenih nepremičninah zgrajen stanovanjski objekt ter da je delež na tem premoženju za vsako pravdno stranko do 1/2 s p r e m e n i tako, da se tožbeni zahtevek zavrne.

R a z v e l j a v i se izrek o stroških pravdnega postopka in v tem delu se zadeva vrača sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

V ostalem delu se pritožba tožene stranke zavrne in v nespremenjenem in nerazveljavljenem delu p o t r d i sodba sodišča prve stopnje.

Zavrne se pritožba tožeče stranke.

Stroški pritožbenega postopka so del pravdnih stroškov.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da skupno premoženje pravdnih strank L. B. in D.O. predstavlja solastniški delež do 21/100-tin na parc.št. 817/1, 818/3, 818/8 in 818/1 vl.št. 528 k.o. O. in na navedenih nepremičninah zgrajen stanovanjski objekt. Delež na tem premoženju je za vsako pravdno stranko do 1/2. Skupno premoženje pravdnih strank L.B. in D.O. predstavlja tudi premično premoženje, na katerem je delež vsakega izmed njiju 1/2: spalnica narejena iz naravnega lesa, kombinirani štedilnik Ariston, osebni računalnik, dva telefonska aparata s faxom znamke P., pralni stroj C., pomivalni stroj, TV sprejemnik N., radiokasetofon S.. Nadalje je odločilo, da je toženec D. O. dolžan plačati tožnici L.B. 1.348.841,50 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17.12.1999 dalje do plačila. Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek, da se zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v K. po pravnomočnosti te sodbe odreja, da pri solastniškem deležu toženca na navedenih nepremičninah (1/2) vknjiži lastninsko pravico v korist tožnice L. B. do 1/2 deleža toženca D.O.. Glede stroškov postopka pa je odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Zoper to sodbo sta se pritožili obe pravdni stranki. Glede zavrnilnega dela zahtevka tožeča stranka zatrjuje, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje in tudi zmotno uporabilo materialno pravo. Nepravilno je namreč sodišče prve stopnje ugotovilo čas trajanja izvenzakonske skupnosti pravdnih strank, nepravilno je tudi ugotovilo, da v skupno premoženje strank ne sodi komunalna ureditev zemljišča, to je vrednost 11.140.397,00 SIT in tudi ne vrednost izkopa, vrednost travet in opečnega materiala v višini 774.878,00 SIT. Prav tako ni pravilno vrednotilo stanovanjskega kredita, ki ju je najel toženec pri Splošni banki K. Sodišče ni pravilno vrednotilo navedenih kreditov v primerjavi z ostalimi vrednostmi, to je z vrednostjo zemljišča in komunalne opreme. Iz pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča v uporabo, sklenjeni med Skladom stavbnih zemljišč Občine K. in Stanovanjsko zadrugo J. z dne 25.12.1995, se vidi, da je znašala vrednost zemljišča 377.588.- takratnih DIN. Vrednost komunalne opreme pa 1.120.195.- DIN. Ker je znano, da je bila takrat velika inflacija, je potrebno navedene vrednosti pretvoriti v valuto DEM, potemtakem je potem vrednost zemljišča 3.146 DEM, vrednost parcele pa 9.202 DEM, ali skupaj 12.348 DEM. V kolikor se ovrednoti tudi stanovanjske kredite toženca v letu 1987 in 1980, se vidi, da je v decembru 3.600.000.- DIN predstavljalo 4.661 DEM, znesek 3.080.000.- DIN pa 2.164 DEM, oba skupaj torej 6.825 DEM. Te ugotovitve so pomembne zato, ker predstavlja znesek 6.825 DEM polovico vrednosti parcele in komunalne opreme. Oba kredita sta se vračala do leta 1996, to je v času trajanja izvenzakonske skupnost strank. Ker se navedena kredita nista porabila le za nabavo materiala v vrednosti 774.878,00 SIT, kar je predstavljalo 1.647% celotne nepremičnine, kot ugotavlja sodišče, ampak tudi za samo komunalno opremo, kot potrjuje pogodba o plačilu prispevka za razvoj vodne oskrbe obale, sklenjene med Obalno samoupravno skupnostjo in Vodno oskrbo K. ter B.O. in D.O. z dne 6.11.1997. Iz te pogodbe je razvidno, da je bil znesek 520.000.- DIN plačan iz kredita, najetega s strani tožnika v decembru 1987 v višini 3.600.000,00 SIT. Iz tega jasno pomeni, da je bil kredit porabljen za komunalno opremljanje. Ta ugotovitev je pomembna zato, ker je zmotna odločitev sodišča, da 58 % nepremičnine ne predstavlja skupnega premoženja strank, temveč posebno premoženje toženca. Glede tega je sodišče tudi zmotno uporabilo pravo, ko navaja, da z vračilom teh kreditov tožnica ni pridobila stvarnopravnih pravic ampak obligacijske pravice. Kredit se je dejansko prelil v vrednost nepremičnine in kredit sta vračali obe stranki. Zaradi tega je delež tožeče stranke na navedenih nepremičninah večji, kot ga je dosodilo sodišče in ta pomeni 58 % nepremičnine. Sodišče je tožnici dosodilo le 11 % od celote, moralo pa bi jih zahtevanih 25 %. Tožeča stranka se tudi ne strinja z ugotovitvami iz dokazne ocene, da je izvenzakonska skupnost strank trajala le od oktobra 1990 dalje, ne pa od februarja 1988. To je pomembno zaradi časa vračanja teh kreditov.

Toženec pa se pritožuje zoper sodbo v ugodilnem delu, iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da iz podatkov spisa in listin v njem nedvomno izhaja, da so v trenutku vložitve tožbe bile navedene nepremičnine v solasti toženca in njegovega očeta, vsakega do 1/2 nedeljeno. Nadalje iz spisa izhaja, da je bil pretežni investitor gradnje na teh parcelah ravno oče toženca. Dejansko stanje pokaže, da je tožnica tožbo vložila le zoper enega knjižnega lastnika. Uveljavlja pa delež zoper celotno premoženje, katerega dejanski in knjižni lastnik je najmanj do 1/2 oče toženca, dejansko pa več. Ni nobenega dvoma, da je v gradnjo predvsem vlagal oče toženca, ki je zemljiškoknjižni lastnik do 1/2 vseh nepremičnin in da se njegov prispevek k gradnji v tej pravdi ni ugotavljal, pa bi se moral, zato je očitno, da je tožnica tožila napačno stranko, saj je pravno nemogoče ugotoviti delež tožnice le na idealnem solastninskem deležu toženca. V danem primeru gre za nujno in enotno sosporništvo in bi tožba morala biti uperjena zoper vse solastnike, saj ni mogoče brez sodelovanja drugega solastnika, ki je dokazno bil udeležen v gradnji, spora rešiti med pravdnima strankama. Ni torej podana stvarna pasivna legitimacija in je zahtevek glede nepremičnega dela potrebno zavrniti. Zavrniti pa bi moralo sodišče zahtevek tudi iz razloga, ker tožnica praktično ni dokazala ničesar. Sodišče je nepravilno ocenilo listino, dogovor o razdelitvi premoženja iz leta 1999 kot prekludiran dokaz. O tej okoliščini je namreč pričala toženčeva mati, ki je kot personalni dokaz potrdila toženčeve trditve, da tožnica sploh ni sodelovala v skupni gradnji in da takšnega dogovora o skupni gradnji ni bilo. Če pa bi bila kakršnakoli vlaganja izkazana, bi imela tožnica le obligacijski zahtevek. Glede osebnega avtomobila pa izhaja, da ta še vedno obstaja in da je v posesti toženca ter da je bilo to vozilo kupljeno na leasing. Sodišče je tožnici priznalo polovico ocenjene vrednosti vozila, čeprav v takšni situaciji, ko vozilo še obstaja in je v posesti enega od zakoncev ali izvenzakonskih partnerjev možen le stvarnopravni zahtevek na priznanje deleža na lastnini. Tudi sicer ocena višine deleža na vlaganjih toženca v nepremičnino na B. nima resne podlage v materialnopravnem pogledu. Delež tožnice na takšnih vlaganjih bi imel realno osnovo, če bi tožnica zatrjevala in izkazala ter dokazala, da je s svojim delom in skrbjo za otroka s posebnimi napori v gospodinjstvu in v drugem okrog izvenzakonske skupnosti veliko doprinesla k tej skupnosti. V tem delu sodba nima razlogov in tudi ni zmožna preizkusa.

Pritožba tožene stranke je deloma utemeljena, ni pa utemeljena pritožba tožeče stranke.

Tožnica v tožbi zatrjuje, da sta se tožencem tekom trajanja izvenzakonske skupnosti v stanovanjsko hišo, ki je zgrajena do četrte gradbene faze in stoji na parc.št. 817/1, 818/3, 818/8 in 818/1 vl.št. 529 k.o. O., vlagala in predstavlja skupno premoženje pravdnih strank solastniški delež do 1/2, preostali solastniški delež pa pripada toženčevemu očetu B.O.. Gre torej za solastnino. Stvar ni razdeljena, razdeljeni so samo deleži, kot to izhaja tudi iz izpiska iz zemljiške knjige (priloga B7), kjer sta na navedenih nepremičninah vknjižena kot lastnika teh B.O. (oče toženca) in D.O. (toženec) vsak do 1/2. Vlaganja so torej mogoča le v stvari (1. odst. 22. čl. ZTLR, ki se v tem postopku uporablja na podlagi 268. čl. SPZ), ne pa v delež, kar tudi pritožba tožene stranke pravilno opozarja. Tožnica bi torej morala vložiti tožbo zoper oba solastnika kot enotna in nujna sospornika (čl. 191 ZPP). Pasivno legitimirana za pravdo sta oba solastnika, saj ni mogoče brez sodelovanja drugega solastnika, ki je bil udeležen v gradnji spora rešiti le med pravdnima strankama. Ker v predmetni zadevi ni bila tožena prava stranka, bi moralo sodišče prve stopnje v celoti tožbeni zahtevek zavrniti. Glede na to je pritožbeno sodišče moralo pritožbi tožene stranke ugoditi in tožbeni zahtevek zavrniti v tistem delu, v katerem je bilo zahtevku ugodeno, da je skupno premoženje pravdnih strank solastniški delež na navedenih nepremičninah. Iz teh razlogov je zato tudi pritožba tožeče stranke, ki izpodbija sodbo v zavrnilnem delu, neutemeljena.

Ni pa utemeljena pritožba tožene stranke, ki se nanaša na osebni avtomobil in vlaganja v vikend na B.. Napačno namreč pritožba zatrjuje, da bi sodišče moralo za vozilo, ki je bilo kupljeno na leasing in ker to vozilo še vedno obstaja in je v posesti toženca, ugotoviti delež na avtomobilu in ne priznati obligacijski zahtevek. To bi veljalo le v primeru, če bi bilo vozilo v času trajanja izvenzakonske skupnosti že odkupljeno in ne kot v tem primeru, ko je sodišče prve stopnje ugotovilo, da vozilo v času trajanja izvenzakonske skupnosti ni bilo odkupljeno. Teh ugotovitev pritožba ne izpodbija. V času trajanja izvenzakonske skupnosti je bilo odplačanih le 20 obrokov po pogodbi o leasingu, dogovorjeno pa je bilo plačilo 24-tih obrokov. To pomeni, da v času trajanja izvenzakonske skupnosti ni bila realizirana možnost odkupa vozila. V tem primeru ima torej tožnica na podlagi 4. odst. 210. čl. ZOR, ki se v tem postopku uporablja na podlagi 1060. čl. Obligacijskega zakonika pravico do denarnega zahtevka in ne do stvarnopravnega zahtevka. Zgolj pavšalna pa je pritožbena trditev, da sodišče prve stopnje višino deležev pri vlaganjih v vikend na B. ni pravilno ugotovilo. Vsa vlaganja, ki so bila opravljena s strani pravdnih strank, je sodišče prve stopnje ugotovilo in tudi višino deležev vsakega. Kakšna so bila ta vlaganja in vrednost teh je sodišče prve stopnje ugotovilo s pomočjo izvedenca gradbene stroke I.Z. Ta je namreč ugotovil, da so bila skupna vlaganja v obnovo vikenda 697.683,00 SIT. Sodišče prve stopnje je pri določitvi deležev izhajalo iz zakonske domneve 1. odst. 59. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR, da sta deleža zakoncev oz. izvenzakonskih partnerjev na skupnem premoženju enaka. Toženec pa ni uveljavljal, da bi k skupnemu premoženju prispeval več, zato so njegove pritožbene trditve, da tožnica ni dokazala, da bi veliko doprinesla k zakonski skupnosti brez pravne podlage. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožene stranke v preostalem delu zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Razveljaviti pa je moralo izrek o stroških postopka, kajti kljub temu, da je sodišče sodbo deloma spremenilo, ni moglo odločiti o stroških pravdnega postopka, ker pred sodiščem prve stopnje ti niso bili določeni. Sodišče prve stopnje je namreč odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, kolikšna je višina teh pa sodišče prve stopnje ni ugotavljalo. Glede na to je moralo pritožbeno sodišče izrek o stroških razveljaviti in vrniti zadevo glede stroškov postopka sodišču prve stopnje. Stroški pritožbenega postopka pa so del pravdnih stroškov (3. odst. 165. čl. ZPP).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Cp 152/2002
• VSL sklep I Cp 1159/2000
• VSL sklep II Cp 1681/93