VSK sklep I Cp 605/2005

Jedro

Kot udeleženci v tem postopku lahko nastopajo le vsi zemljiškoknjižni solastniki nepremičnin, katerih mejo se ureja, in so le-ti enotni sosporniki, saj je mogoče to sporno materialno razmerje rešiti le na enak način za vse solastnike.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom predlog predlagateljev zavrglo.

Zoper sklep so se predlagatelji pritožili. Uveljavljajo vse pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlagajo, da pritožbi ugodi, sklep razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje prvostopenjskemu sodišču. Predlagatelji menijo, da so v tej zadevi navedli in predložili vse dokaze, na podlagi katerih bi lahko sodišče postavilo začasnega zastopnika in odločilo o zahtevku predlagateljev. Predložili so kupoprodajno pogodbo, s katero je dne 7.11.2003 D. Š. prodala svoj in podedovane solastniške deleže na parc.št. 3/9 k.o. G.. Sodišče sicer meni, da predlagatelji s to pogodbo niso dokazali, da je D.Š. solastniške deleže svojih bratov dedovala kot edina dedinja. Odločitev je preuranjena in temelji na nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju. Sodišče D.Š. tudi niti zaslišalo ni in ji s tem tudi ni dalo možnosti obravnavanja pred sodiščem, da bi po potrebi pojasnila dejstvo, pomembno za odločitev in so zato kršene določbe pravdnega postopka iz 8. in 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP. Zahtevek za postavitev začasnega zastopnika glede dednih deležev je bil jasen, če pa ni bil, je bilo sodišče dolžno predlagatelje pozvati na dopolnitev predloga v tej smeri. Sama vloga predlagateljev je vsebovala predlog, naj sodišče postavi začasnega zastopnika tudi za tiste zemljiškoknjižne lastnike, ki sodišču in predlagateljem niso dosegljivi, da bi se lahko zadevo v postopku nadaljevalo. Podanih je več bistvenih kršitev iz 2. odst. 339. čl. ZPP in tudi iz 1. odst. 339. čl. ZPP, med njimi tudi kršitev 82. čl. ZPP. Priglašajo pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Zakon o nepravdnem postopku (ZNP) v postopku za ureditev mej predvideva obligatorne sestavine predloga, to je podatke iz zemljiške knjige o zemljiščih, med katerimi je meja sporna ter ime in priimek in prebivališče lastnikov oz. uporabnikov zemljišč in tudi razloge, zaradi katerih se predlaga ureditev meje. Sodišče prve stopnje je v tem postopku pravilno pozvalo prvega in drugega predlagatelja, da dopolnita predlog glede navedb udeležencev v postopku, saj v predlogu nista kot udeležence zajela vseh zemljiškoknjižnih lastnikov. Tako na primer nista zajela D.Š., čeprav je zemljiškoknjižna lastnica, izkazala sta le, da sta z njo sklenila pogodbo, ki niti overjena ni in tako vpis lastninske pravice na podlagi te pogodbe na predlagatelja ni možen, kot tudi, kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, zgolj navajala, in v ta namen predlagala dokaze, da je prodajalka, D.Š., tudi dedinja pokojnih bratov F., J. in D. M. Pritožniki si zmotno predstavljajo, da bi lahko v tem postopku dokazovali, kdo je dedič. Če zapuščinski postopek ni uveden oz. še ni končan, ne morejo stranke zato, da bi reševale vprašanja, ki so predmet zapuščinskega postopka, izbrati drugega, v tem primeru nepravdnega postopka in se tako izogniti zapuščinskem postopku, posebej ne predlagatelji, ki niti dediči niso. Enako velja glede navedb predlagateljev, da so peti, šesti in sedmi nasprotni udeleženci dediči zemljiškoknjižnega lastnika, A. M., ko ob tem ni predložen niti sklep o dedovanju. Sicer pa je n.pr. D.Š. v zemljiški knjigi vpisana kot solastnica predmetnih nepremičnin, pa predlagatelji vztrajajo, da se je v ta postopek ne pritegne, in jim je že prvostopenjsko sodišče v sklepu pravilno pojasnilo, da lahko kot udeleženci v tem postopku nastopajo le vsi zemljiškoknjižni solastniki nepremičnin, katerih mejo se ureja, in so le-ti enotni sosporniki, saj je mogoče to sporno materialno razmerje rešiti le na enak način za vse solastnike. Mejni spor je spor, v katerem mora sodišče odločiti v nasprotujočih si interesih mejašev. Pojem udeleženca se zato določa na podlagi formalnih kriterijev, potreben je torej ustrezen predlog za določitev meje, s sestavinami, ki jih opredeljuje 132. čl. ZNP. Predlagatelji kljub pozivu sodišča predloga niso ustrezno dopolnili, da bi kot udeleženca označili zemljiškoknjižne lastnike. Glede na zgoraj pojasnjeno so neutemeljeni očitki pritožbe, da bi morala biti D.Š. zaslišana in s tem povezana trditev o postopkovni kršitvi iz 8. tč. 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Tudi ne drži očitek, povezan z neimenovanjem začasnega zastopnika, glede kršitve postopka (82. čl. ZPP), saj je bil predlog nepopoln že zato, ker predlagatelji kot udeležencev niso navedli vseh zemljiškoknjižnih lastnikov. Pritožbeni očitek glede kršitve iz 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP pa ni obrazložen. Pritožba ni utemeljena in jo je sodišče druge stopnje zavrnilo, saj tudi uradoma upoštevnih kršitev ni našlo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. odst. 350. in 2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSM sklep I Cpg 384/2004
• VSK sklep I Cp 1146/2000
• VSK sklep I Cp 776/2006