VSK sodba Kp 91/93

Jedro

Dasiravno je obtoženec izrazito socialno neprilagojena osebnost, tudi obsojen je bil že večkrat, pa dejstvo, da je kupil 3,37 g heroina in 3,16 g marihuane, še ne nudi podlage za gotovostni sklep, da je mamilo nameraval prodati. Posebno še, ker tako obtoženi kot njegovi takratni spremljevalki občasno uživajo mamila.

 

Izrek

Pritožba javnega tožilca se kot neutemeljena zavrne in v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je pod točko A po 3. točki 350. člena ZKP, tedaj zaradi pomanjkanja dokazov, obtoženega oprostilo obtožbe za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 1. odstavku 245. člena KZJ. Na podlagi 69. člena KZJ v zvezi s 3. odstavkom 500. člena ZKP je obtožencu vzelo zaseženi heroin in marihuano. Pod točko B pa je zoper obtoženca po 3. točki 349. člena ZKP zavrnilo obtožbo za nadaljevano kaznivo dejanje izsiljevanja po 1. odstavku 172. člena KZS. Na podlagi 1. odstavka 99. člena ZKP je odločilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke 2. odstavka 95. člena ZKP, potrebni izdatki obtoženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika, bremenijo sredstva sodišča prve stopnje.

Zoper oprostilni del sodbe se zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, tedaj pritožbenega razloga po 3. točki 363. člena v zvezi s 366. členom ZKP, pritožuje javni tožilec. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo v napadenem delu razveljavi ter zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

Na pritožbo javnega tožilca odgovarja obtoženčev zagovornik.

Odločitev, ki jo je storilo sodišče prve stopnje jemlje kot pravilno in se zavzema, da bi prizivno sodišče pritožbo javnega tožilca kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo grajano sodbo.

Pritožba ni utemeljena.

Javni tožilec nima prav, ko zatrjuje, da je prvostopenjsko sodišče glede kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili, dejansko stanje zmotno ugotovilo. Tudi po presoji sodišča druge stopnje ni s potrebno gotovostjo dokazano, da bi bilo mamilo, najdeno v vozilu, ki ga je upravljal obtoženec, namenjeno nadaljnji prodaji.

Pritožnik sicer pravilno opozarja na odstopanja od tistega, kar se je dejansko primerilo in navedbami v obtoženčevem zagovoru, ki zadevajo pojasnilo, od kod mamila v vozilu in obtoženčeve trditve, da so mu ga podtaknili delavci organov za notranje zadeve, vendar pa je dejstvo, da se obtoženec lahko zagovarja tako kot ocenjuje, da je zanj najbolj ustrezno in zgolj zaradi tega ne more nositi škodljivih posledic. K temu obtoženi tudi ni dolžan dokazovati lastne nedolžnosti, pač pa mu je potrebno dokazati nasprotno. Obtoženi je bil doslej obsojen zaradi kaznivih dejanj zoper premoženje in tudi takih z elementi nasilja; spisovni podatki nudijo tudi oporo sklepu, da gre za osebo, ki je izrazito socialno neprilagojena. Ne glede na to, pa te okoliščine, četudi bi bilo obtožencu dokazano, da je v ... kupil 3,37 grama heroina in 3,16 grama marihuane ne nudijo zanesljive podlage za sklepanje, da je bilo mamilo namenjeno nadaljnji prodaji. Tako obtoženec kot tudi njegovi sopotnici, s katerima je dan preje odpotoval iz ... v ..., kjer naj bi jima svojo gostoljubnost izkazal tudi s tem, da je vsaki od njiju dal po eno dozo heroina, ki sta ga nato zaužili, občasno jemljejo mamila. Zasežena količina droge, dasiravno je bil heroin v treh različnih paketih, ne glede na obtoženčevo dosedanje subkulturno obnašanje zadostuje zgolj za ugotovitev, da je podan utemeljen sum storitve očitanega mu kaznivega dejanja, nikakor pa na taki podlagi ni moč storiti zanesljivega sklepa, da je obtožencu kaznivo dejanje po 1. odstavku 245. člena KZJ tudi dokazano. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo prav, ko je v dvomu v tem delu zaradi pomanjkanja dokazov izreklo oprostilno sodbo.

Izhajajoč iz takih ugotovitev je bilo potrebno pritožbo javnega tožilca, kolikor izpodbija oprostilni del sodbe, kot neutemeljeno zavrniti in po 384. členu ZKP v tem obsegu potrditi napadeno sodbo.

Javni tožilec s pritožbo ni uspel, zato izrek o stroških, nastalih pred pritožbenim sodiščem kot nepotreben odpade.

Sklicevanje na določila KZJ in ZKP ter Odločbe o seznamu mamil, ki so v naš pravni red sprejeti predpisi iz zakonodaje nekdanje zvezne države, ima podlago v 1. odstavku 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS št. 1/91/I).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSK sklep I Cp 491/2006
• VSL sodba Kp 1612/93
• VSM sodba in sklep Kp 614/99