VSK sodba Cp 165/93

Jedro

Stanovanje ni že vsaka zaključena funkcionalna celota prostorov, ki se uporablja kot stanovanje, ampak je treba v vsakem konkretnem primeru upoštevati tudi način razpolaganja s takšnim postopkom.

 

Izrek

Pritožba se zavrne.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna skleniti s tožnico kupoprodajno pogodbo za stanovanje v površini 29 m2 v stanovanjskem objektu z naslovom ..., za kupnino 221.506,00 SIT z upoštevanjem 60 % popusta od vrednosti stanovanja v znesku 553.746,00 SIT. Ugotovilo je, da sporni prostor ne predstavlja stanovanja, ampak personalni prostor.

Tožnici je naložilo, da je dolžna povrniti toženi stranki pravdne stroške v znesku 900,00 SIT v 15 dneh.

Zoper to sodbo se pritožuje tožnica po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po členu 353 ZPP. V pritožbi osporava zaključek sodišča prve stopnje,da sporni prostor ne predstavlja stanovanja. Pri tem opozarja predvsem na stališče izvedenca gradbene stroke, ki je sporni prostor ovrednotil kot stanovanje. Tudi točkovni zapisnik upravnega delavca kaže, da je točkovano stanovanje. Ne nazadnje tudi sama namembnost stanovanja potrjuje, da je tožničino stanovanje obravnavati kot stanovanjsko enoto v smislu 4. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih. Kljub majhnosti stanovanja tožeča stranka opozarja, da predstavlja sporni prostor zaključeno funkcionalno celoto, ki uporabnikom zagotavlja normalno bivanje.Tožnica se sicer strinja z oceno sodišča, da njeno stanovanje ne ustreza standardom sodobne gradnje, vendar pa opozarja, da je prostor v starem mestnem naselju ..., kjer tudi marsikatero drugo stanovanje ne izpolnjuje teh pogojev. Ker je pri istem sodišču bil že zaključen postopek, ko je bilo naloženo toženi stranki,da je dolžna z uporabnikom skleniti pogodbo o odkupu stanovanja v istem objektu, meni,da bi tako moralo sodišče tudi v njenem primeru odločiti. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe, s tem da se postopek dopolni z imenovanjem izvedenca in neposrednim ogledom stanovanja.

Pritožba ni utemeljena.

Tožnica si zmotno razlaga, da je stanovanje že vsaka zaključena funkcionalna celota. Za presojo okoliščine ali gre v posameznem primeru za stanovanje, je treba namreč upoštevati razen gradbene zasnove, starosti stavbe, dejanskega stanja in stanovanjskih razmer, tudi način razpolaganja s prostorom. Prav glede slednjega pa je bilo ugotovljeno, da tožnici sporni stanovanjski prostor ni bil dodeljen kot imetnici stanovanjske pravice, ampak kot personalni prostor in da je kot tak uvrščen tudi v pravilniku o nastanitvi delavcev tožene stranke v personalnih prostorih. Zato so izvajanja pritožbe o tem,da bi glede na krajevne razmere in zapisnik o ugotovitvi vrednosti tega stanovanjskega prostora moralo sodišče prve stopnje ta prostor šteti za stanovanje, neutemeljena. Sodišče prve stopnje je torej glede na vse ugotovljene okoliščine primera povsem pravilno zaključilo, da stanovanjski prostor tožnice ni stanovanje, zato je njen zahtevek za prodajo pravilno zavrnilo. Pritožbeno sodišče je iz tega razloga neutemeljeno pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo prvostopno sodbo (člen 368 ZPP).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSM sklep Kp 156/2000
• VSL sodba I Cp 1600/2004
• VSL sklep I Cp 750/99