VSK sklep Cp 234/93

Jedro

Ker je sporen posel sklenjen z gospodarsko organizacijo in ne z državnim organom ali predstavnikom oblasti, ne gre za primer po 5. členu ZDEN, ki bi se reševal v nepravdnem postopku, pač pa za premoženjskopraven spor po 1. čl. ZPP, za katerega reševanje je pristojno pravdno sodišče.

 

Izrek

Pritožba predlagatelja se zavrne kot neutemeljena in se p o t r d i pobijani sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

S pobijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da zadeva ne spada v nepravdni postopek ter ga je zato ustavilo in odločilo, da se bo postopek nadaljeval po pravilih pravdnega postopka.

Zoper sklep se pritožuje predlagatelj, ki uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in zmotno uporabo materialnega prava ter predlaga, naj se sklep razveljavi. V pritožbi navaja, da je gradnjo marketa na spornem zemljišču planiral oblastni organ in da bi bil uveden razlastitveni postopek, če ne bi predlagatelj klonil pritiskom in sklenil sporno prodajno pogodbo. Predlagatelju je bilo rečeno, da če ne bo pristal z lepa bo pa zgrda in da bo dobil še manjšo odškodnino, kar lahko potrdi takratni predsednik Sveta krajevne skupnosti.... Gre le za vprašanje ali predstavlja predsednik Sveta krajevne skupnosti oblasten organ ali ne. Po mnenju predlagatelja ga predstavlja, saj je ta vodil vse razgovore ter je predstavnik nasprotnega udeleženca pogodbo le podpisal. Glede na takratni ustavni položaj Krajevne skupnosti in normativno ureditev je njen predsednik izvajal tudi oblastne funkcije, saj je Krajevna skupnost izdajala tudi oblastne akte z izvršilno močjo. Vlogo KS je predlagatelj tedaj tako tudi razumel. Nasprotna stranka takrat ni bila organizirana kot podjetje, ampak kot OZD in je upravljala tudi paradržavne funkcije.

Upoštevati je potrebno tudi takratno politično vzdušje. Pogodba je zato sklenjena v zmoti in je tudi nična po 62. členu ZOR.

V odgovoru na pritožbo predlaga nasprotni udeleženec, da naj se pritožba zavrne. Predvsem je pomembno, da sporno premoženje ni prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi groženj, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti. V tem primeru je namreč prešlo zemljišče na družbenopravno osebo na podlagi kupoprodajne pogodbe.

Pritožba ni utemeljena.

Sicer je res možno govoriti o državnem ali podržavljenem premoženju tudi kadar gre za t.i. družbeno premoženje kot je sporno (2. odstavek 8. člena Zakona o denacionalizaciji, naprej ZDen), pri čemer je tudi pojem državnega organa dokaj širok in prav tako akt o podržavljenju (3. in 4. odstavek 8. člena ZDen), vendar je potrebno pri sodnem odločanju upoštevati med drugim tudi čas, ko je bilo premoženje podržavljeno. Namreč po določbah 3. člena ZDen je predmet denacionalizacije praviloma le tisto premoženje, ki je bilo podržavljeno takoj po vojni, to je v obdobju t.i. revolucionarnih ukrepov, predvsem v letih 1945 do 1948, čemur sta pozneje sledila še dva večja podobna ukrepa - Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč leta 1958 in Zakon o izkoriščanju kmetijskega zemljišča v letih 1959 in 1965 ter zatem še izjemoma še nekateri predpisi izdani po ustavi iz leta 1963 bivše federacije. Gotovo je v tej luči presojati tudi morebitna sporna podržavljenja na podlagi pogodb, kar ureja 5. člen ZD en. Sporna pogodba pa je bila sklenjena novembra 1980, pri čemer je bil pritožnikov sopogodbenik - kupec pravna oseba - .... trgovina na drobno. Poleg tega pa je pritrditi še oceni sodišča prve stopnje, da Krajevna skupnost ni nastopala v tem primeru kot pridobitelj sporne nepremičnine ali pa da bi ta izvajala kakšno oblastno funkcijo, saj ne v razmerah v novembru 1980 ali pozneje. Glede na nakazano dejansko in pravno stanje se po oceni pritožbenega sodišča pokaže, da v tem primeru ne gre za primer iz 5. člena ZDen, ki bi ga bilo potrebno reševati v nepravdnem postopku ter je zato procesno pravno pravilno stališče sodišča prve stopnje, da spada zadeva v redni pravdni postopek.Zato je pobijani sklep pravilen, pritožba pa neutemeljena. Skladno s tem je pritožbeno sodišče pritožbo predlagatelja zavrnilo in pobijani sklep potrdilo (2. točka 380. člena ZPP).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 424/99
• VSL sklep I Cp 1414/99