VSK sodba Cp 291/93

Jedro

Ker v kupoprodajni pogodbi stranki predmeta izpolnitve - karakteristik garaže, nista definirali, prodajalec pa je ceno predmeta prodaje oblikoval po kriterijih, po katerih se na trgu takšen predmet prodaja, je tudi dejstvo pravilnosti izpolnitve presojati po kriterijih tega.

 

Izrek

Pritožba se zavrne.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje naložilo toženi stranki, da je dolžna plačati tožnici 4.918,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 10.8.1990 dalje ter da je dolžna zamenjati garažna vrata z ustreznimi krilnimi ali dvižnimi vrati, ki se sicer uporabljajo za zapiranje garaž, vse v 15 dneh. Toženi stranki je še naložilo, da je dolžna povrniti tožnici pravdne stroške v znesku 11.215,00 SIT v 15 dneh.

Zoper to sodbo se je pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po členu 353 ZPP. V pritožbi zatrjuje, da sodišče prve stopnje ni ocenilo izpovedi priče ...., ki je na glavni obravnavi 5.4.1991 izpovedal, kaj vse je ob pogovorih tožnici povedal o tem, kakšna bo garaža, ki jo je kupila. Iz obsežnega zapisnika o zaslišanju te priče tožena stranka ugotavlja,da je bilo s tožnico natančno dogovorjeno, preden je bila sklenjena pogodba, kakšno garažo ji bo tožena stranka izročila. Iz izpovedi te priče tako izhaja, da je bilo tožnici tudi pojasnjeno, da bo odprtina zaprta z lesenimi drsnimi vrati. Priča je tudi izpovedala, da če bi obljubila zazidanje vmesne odprtine, bi to pomenilo dodatni strošek in višjo ceno po pogodbi. Ker cena garaže ni bila dvignjena, to pomeni, da se stranki nista dogovorili za zazidavo odprtine. Garaža je torej ob predaji bila takšna, kot se je priča Z. dogovoril s tožnico. Zato tudi ni pomembno, kaj je tožnica mislila da kupuje, saj je tožena stranka izročila takšno garažo, kot se je dogovorila. Tožena stranka zato meni, da je uspela dokazati nepravilnost prvostopne sodbe ter iz tega razloga predlaga, ali razveljavitev te sodbe ali spremembo. Prav tako pa se tudi ne strinja s stroškovno odločbo, saj je sodišče prve stopnje naložilo toženi stranki v plačilo vse stroške tožnice, čeprav je tožnica delno svoj zahtevek umaknila. Zato bi po mnenju tožene stranke tožnici pripadali le stroški v sorazmerju s tistim delom, s katerim je uspela, ne pa tudi s tistim, ki ga je med postopkom umaknila.

Pritožba ni utemeljena.

Predvsem ne drži pritožbena trditev, da v izpodbijani sodbi ni ocenjena izpoved priče ..... Sodišče prve stopnje je to izpoved korektno povzelo in jo v povezavi z ostalim dokaznim gradivom pravilno ocenilo. Dejstvo je, da se je ta priča s tožnico pogovarjala o tem, kakšna bo garaža že v fazi, ko bi pravni prednik tožene stranke moral tožnici garažo že izročiti. V sami pogodbi, ki jo je tožnica sklenila, pa opisa o tem, kakšna bo garaža, ni bilo. Prav tako k pogodbi ni bila priložena tehnična dokumentacija. Priča ......je za to obdobje celo izrecno povedal, da rešitev o tem, s kakšnimi vrati bodo garaže zaprte ob prodaji garaž še niso imeli.

Zagotovljeno je takrat bilo zgolj to, da bodo garaže zaprte (izpoved na l.št. 38 spisa). Sodišče prve stopnje je iz teh dejstev zato pravilno zaključilo, da med strankama dogovora o tem, kakšna bo garaža ni bilo ter so drugačne pritožbene trditve brez dokazne podlage. Ker dogovora o tem, kakšna bo garaža ob sklepanju pogodbe ni bilo, je sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka pravilno raziskalo kakšna bi garaža morala biti po kriterijih trga. Tožnica je za garažo plačala ceno po kateri se običajno garaže prodajajo, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da bi ji tožena stranka po kriterijih trga običajno garažo morala izročiti. Sporna garaža takšna ni bila, saj je izvedenec ..... potrdil, da je imela garaža pomanjkljivosti, ki jih je tožnica zatrjevala. Sodišče prve stopnje je zato tožničinemu zahtevku utemeljeno ugodilo.Dejansko stanje je torej v tej zadevi bilo pravilno in popolno ugotovljeno, na dejansko stanje pa tudi materialno pravo povsem pravilno uporabljeno.

Pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da je tudi stroškovna odločba pravilna, saj z zahtevkom, ki ga je tožnica umaknila, kakšni posebni stroški niso nastali, zato je odločitev o stroških postopka v skladu s 1. odst. 154. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je zato v celoti neutemeljeno pritožbo tožene stranke zavrnilo in ker tudi ni ugotovilo kakšne bistvene kršitve postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP, potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (člen 368 ZPP).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep III Cp 1965/99
• VSL sklep III Cp 883/99
• VSL sodba I Cpg 585/99