<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSK sodba I Cp 461/2003

Sodišče:Višje sodišče v Kopru
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSKP:2004:I.CP.461.2003
Evidenčna številka:VSK00867
Datum odločbe:21.04.2004
Področje:ODŠKODNINSKO PRAVO
Institut:razžalitev - pravična odškodnina - duševne bolečine zaradi krnitve ugleda

Jedro

Odškodnina v znesku 250.000,00 SIT bi bila taka, ki bi predstavljala primerno setisfakcijo glede na ugotovljene okoliščine pri sami razžalitvi, vsebino izrečenih besed, ugotovljene tožničine duševne bolečine in bi bila ob tem ustrezno umeščena v okvir odškodnin v primerljivih odškodninskih zadevah.

 

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in sodbo tako s p r e m e n i, da je toženka dolžna plačati tožnici 250.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24.10.2002 dalje do plačila, v 15-tih dneh, ter se višji tožbeni zahtevek zavrne. Sicer se pritožba zavrne in v nespremenjenem a izpodbijanem zavrnilnem delu p o t r d i sodba sodišča prve stopnje. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 159.514,00 SIT pravdnih stroškov, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21.4.2004 dalje do plačila, v 15-tih dneh.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku tožeče stranke delno ugodilo in toženki naložilo, da tožnici plača 150.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 24.10.2002 dalje do plačila in višji tožbeni zahtevek zavrnilo. Glede stroškov je odločilo, da vsaka stranka nosi svoje pravdne stroške. Tožeča stranka se je zoper sodbo pritožila. Uveljavlja vse pritožbene razloge ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi tako ugodi, da napadeno sodbo v izpodbijanem delu spremeni in se tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Dejstvo je, da je tožena stranka izjavila, da je tožnica vse življenje prodajala spodnji del svojega telesa, dejansko je tožnici in trem prisotnim osebam s tem rekla, da je bila tožnica prostitutka. Ob tem je dodala, naj pogledajo, kje je dobila svoj nov avtomobil, s tem torej rekla, da tožnica živi od denarja iz prostitucije. Taka žalitev, ki so je slišale tri osebe, je za tožnico huda žalitev, saj je podjetnica, humanitarna delavka, žena in mater. Kakšne in kolikšne psihične bolečine je zato trpela tožnica, najbolj jasno pokaže ugotovitev sodnice na naroku za glavno obravnavo med zaslišanjem tožnice, ki je tudi na tej obravnavi kazala znake trpljenja in bolečin zaradi razžalitve in pričela jokati, kar je sodnica tudi ugotovila. Posledica toženkine žalitve je tudi, da je morala tožnica vse to povedati doma, hči se ni upala zaposliti v Zdravstvenem domu v Kopru. Iz ravnanja hčere se torej vidi, da so tudi drugi razumeli to kot zelo hudo žalitev. Odškodnina bi morala biti najmanj tolikšna, kot se je v tožbi zahtevalo. Sodba navaja, da se je pri odmeri upoštevala sodna praksa, toda primeri sodne prakse kažejo, da na primer novinarji plačujejo precej višjo odškodnino osebam, ki jih razžalijo s pisanjem in je B. B. pred nedavnim dobila več kot 1.000.000,00 SIT za razžalitev, ki ni bila tako huda, kot ta. Tudi stroškovna odločba ni pravilna. Tožnica je po temelju uspela s 100 %, po višini pa v postopku na prvi stopnji s 30 %, to je skupaj 65 % in bi zato toženka morala del stroškov povrniti tožnici tudi ob nespremenjeni sodbi. Priglaša pritožbene stroške. Pritožba je delno utemeljena. Pritožba konkretno dejanskih ugotovitev, vsebovanih v izpodbijani sodbi, ne izpodbija. Uveljavlja razlog zmotne uporabe materialnega prava in meni, da je zmotna odločitev v delu, ko sodišče ni zahtevku za plačilo odškodnine v celoti ugodilo ter je odškodnina po višini prenizko odmerjena. Materialna podlaga za odločanje o višini odškodnine v tej pravdni zadevi je v določbi 200. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), po kateri sodišče prisodi pravično odškodnino tudi za duševne bolečine zaradi okrnitve pravice osebnosti, če spozna, da okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin in njihovo trajanje to opravičujejo. V 2. odst. tega člena so za presojo odškodnin določena tudi merila, ki med drugim, kot pravilno opozarja pritožba, narekujejo tudi upoštevanje in primerjanje odškodnine s prisojo odškodnin v podobnih zadevah. Nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic zagotavlja tudi Ustava Republike Slovenije v 34., 35. in 38. členu., varujejo pa je tudi o mednarodni akti, na primer 8. čl. Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Dejanske ugotovitve v izpodbijani sodbi utemeljujejo sklep, ki ga je sprejelo sodišče prve stopnje, da je bila izjava toženke objektivno žaljiva (s pravnomočno kazensko obsodilno sodbo je bila spoznana za krivo kaznivega dejanja razžalitve iz 1. odst. 169. čl. kazenskega zakonika - sodba Okrajnega sodišča v Kopru z dne 25.10.1999, opr.št. K 44/96, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru z dne 28.12.1999, opr.št. Kp 578/99 in Vrhovnega sodišča RS z dne 31.5.2002, opr.št. I Ips 54/2000), subjektivno pa je tudi prizadela tožnico, saj je bila toženkina izjava za tožnico podcenjujoča, jo negativno ovrednotila, šlo je za žaljivo vrednostno oceno, tožnica, ki je bila tedaj v zrelih letih in si s svojim poslovnim, družinskim in družbenem udejstvovanjem pridobila ugled, je bila zaradi teh besed razžaljena in prizadeta, dogodek se je pripetil v navzočnosti njej tujih treh oseb, počutila se je osramočeno in je zato duševno trpela, dogodek pa je podoživela še po nekaj letih na naroku za glavno obravnavo, ko je bila zaslišana kot stranka, ko je, kot izhaja iz zapisnika o glavni obravnavi, ob tem tudi jokala. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje sicer ugotovilo vse potrebne dejanske okoliščine za prisojo pravične odškodnine, ni pa v celoti pravilno materialnopravno presodilo sporne zadeve, ko je odmerilo odškodnino le v znesku 150.000,00 SIT. Tožeča stranka se sicer le posplošeno sklicuje na drugačno prisojo odškodnin v podobnih primerih, vendar pa je pritožbeno sodišče tudi po opravljeni primerjavi s prisojo odškodnin v podobnih zadevah ugotovilo, da je tožnici prisojena odškodnina v višini 150.000,00 SIT nekoliko prenizka, odškodnina v znesku 250.000,00 SIT bi bila taka, ki bi predstavljala primerno setisfakcijo glede na ugotovljene okoliščine pri sami razžalitvi, vsebino izrečenih besed, ugotovljene tožničine duševne bolečine in bi bila ob tem ustrezno umeščena v okvir odškodnin v primerljivih odškodninskih zadevah. Ne more pa pritožnica uspeti z izvajajem, da je v zadevah, ko pride do žaljivih izjav s strani novinarjev, prisoja odškodnin drugačna, saj je višina odškodnine odvisna tako od subjektivnih, kot tudi od objektivnih kriterijev, in ni vseeno, ali je z žaljivo izjavo seznanjena širša javnost, ali pa le ožji krog oseb. Pritožbeno sodišče je zato delno ugodilo pritožbi in sodbo prvostopenskega sodišča ustrezno spremenilo tako, da je toženka dolžna tožnici plačati 250.000,00 SIT z obrestmi, sicer se višji tožbeni zahtevek zavrne in zato v preostalem nespremenjenem, a izpodbijanem delu pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo prve stopnje (4. odst. 358. in 353. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP), saj ob odločanju tudi kršitev določb pravdnega postopka, na katere po uradni dolžnosti pazi (2. odst. 350. čl. ZPP) ni zasledilo. Posledica delne spremembe sodbe je tudi sprememba stroškovne odločbe. Tožeča stranka je po temelju uspela v celoti. Po spremenjeni sodbi pa po višini do polovice. Celoten uspeh v tej odškodninski pravdi je torej 75 %. Pritožbeno sodišče je stroške tožeče stranke, nastale v postopku na prvi stopnji, ki so izkazani in potrebni za pravdo, odmerilo na 161.840,00 SIT (po 300 točk za sestavo tožbe, prvega pripravljalnega spisa in pristop na narok ter nadaljnjih 100 točk zaradi trajanja, 2 % materialnih stroškov in 20 % DDV ter 27.200,00 SIT zaradi plačila takse za tožbo in sodbo). Stroške tožene stranke je odmerilo na 100.248,00 SIT (sestava odgovora na tožbo 300 točk, enako za pristop na narok, 100 točk za trajanje naroka, nadaljnjih 2 % zaradi materialnih stroškov in 20 % DDV ter 6.000,00 SIT sodne takse. Po opravljenem pobotu 75 % tožničinih stroškov s 25 % stroškov toženke, mora neplačano razliko v znesku 96.322,00 SIT toženka plačati tožeči stranki. Glede na uspeh s pritožbo za znesek 150.000,00 SIT je od tega zneska pritožbeno sodišče tožeči stranki odmerilo tudi pritožbene stroške na znesek 63.192,00 SIT (250 točk za sestavo pritožbe, 50 točk za obvestilo stranki in prejem sodbe, 2 % materialnih stroškov in 20 % DDV ter 22.800,00 SIT sodne takse - vrednost točke znaša 110,00 SIT). Tožena stranka mora tako tožeči stranki povrniti skupno 159.514,00 SIT pravdnih stroškov v 15-tih dneh, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21.4.2004 dalje do plačila (165. čl. ZPP).

 


Zveza:

ZOR člen 200, 200/1, 200, 200/1. URS člen 34, 35, 38, 34, 35, 38.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zMjg5NA==