VSK sklep II Cp 136/2004

Jedro

Dolžniki nedeljive obveznosti so dispozitivni sosporniki. Nedeljivo obveznost lahko v celoti izpolni eden od dolžnikov po izboru upnika, ali vsi skupaj. Po določbi 1. odst. 414. čl. ZOR vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena, vendar pa obveznost preneha, ko jo en dolžnik izpolni in so vsi dolžniki prosti.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in p o t r d i izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika zato, ker dolžnik v ugovoru ni navedel razlogov, ki bi izvršbo preprečevali. Zoper ta sklep se je pritožil dolžnik. Uveljavlja vse pritožbene razloge po zakonu. Zatrjuje, da izvršilni naslov, ki je podlaga predmetni izvršbi zavezuje oba toženca kot solastnika spornega zidu na odstranitev in ne samo dolžnika, zato je nedvomno, da gre pri izvršilnem naslovu za nujno sosporništvo obeh tožencev. To nujno sosporništvo pa se po materialnopravno logični nujnosti razširja tudi v izvršilni postopek. Nujno sosporništvo iz izvršilnega naslova, ki ima podlago v materialnem pravu, se nujno nadaljuje v izvršbi. Napačno je stališče napadenega sklepa, da gre v tekoči izvršbi zgolj za plačilo stroškov v zvezi z odstranitvijo zidu in gre v končni fazi za denarno obveznost, zato ne gre za nujno sosporništvo obeh zavezancev iz izvršilnega naslova. Končna faza izvršilnega postopka ni plačilo denarne obveznosti temveč odstranitev zidu. Plačilo denarne obveznosti je le ena od stopenj za dosego končnega cilja odstranitve zidu, zato ni razumljivo, zakaj bi moral vse breme odstranitve zidu nositi le eden od zavezancev, če pa sta zavezanca za odstranitev oba. Pritožba ni utemeljena. Izvršilni naslov v tej zadevi je pravnomočna sodba Okrajnega sodišča v Piranu z dne 28.9.1999, opr.št. P 158/94, po kateri sta toženi stranki I. G. in M. G. dolžna iz parc.št. 5119 k.o. S. odstraniti zid dolžine 35 m, višine 1.5 m ter tožeči stranki povrniti 75.796,00 SIT pravdnih stroškov. Upnik pa je izvršbo za odstranitev zidu in plačilo stroškov predlagal le zoper enega dolžnika, to je M. G. in sodišče prve stopnje je takemu predlogu ugodilo ter izdalo sklep o izvršbi le zoper dolžnika M. G. Tako v ugovoru zoper sklep o izvršbi, kot tudi sedaj v pritožbi, se dolžnik napačno sklicuje na to, da bi v predlogu za izvršbo in v sklepu o izvršbi morala biti zajeta oba toženca kot dolžnika, saj gre za nujno sosporništvo po materialnem pravu. Kot izhaja iz izvršilnega naslova, ko sta toženca dolžna odstraniti zid v dolžini 35 m in v višini 1,5 m iz parc.št. 5119 k.o. S., gre za nedeljivo obveznost in vprašanje je samo, ali so dolžniki nedeljive obveznosti nujni ali le dispozitivni sosporniki. Izhajajoč iz določbe 1. odst. 435. čl. ZOR, ki se v tem postopku uporablja na podlagi določb 1060. čl. OZ, kateri vzpostavlja analogijo med solidarnim dolžnikom in dolžnikom nedeljive obveznosti, se lahko sklepa, da so dolžniki nedeljive obveznosti dispozitivni sosporniki. Nedeljivo obveznost lahko v celoti izpolni eden od dolžnikov po izboru upnika, ali vsi skupaj. Po določbi 1. odst. 414. čl. ZOR vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena, vendar pa obveznost preneha, ko jo en dolžnik izpolni in so vsi dolžniki prosti. Jasno je torej, da je upnik v izvršilnem postopku lahko zahteval izpolnitev obveznosti od enega dolžnika, zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, ko je ugovor dolžnika zavrnilo, čeprav iz nekoliko drugačnih materialnopravnih razlogov. Glede na navedeno je pritožba dolžnika neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS sodba Pdp 731/2003
• VSL sklep II Cp 682/2005
• VSL sodba I Cpg 80/2003