VSK Sklep CDn 212/2020

Jedro

V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje tudi samo ugotovilo, da je bil podpis na pogodbi, ki se nanaša na razpolaganje stečajnega dolžnika, overjen pred začetkom stečajnega postopka, vendar je kot pravno pomembno (napačno) štelo tudi dejstvo, da je bil podpis odsvojiteljev na nadaljnjih pogodbah v verigi pogodb overjen šele po začetku stečajnega postopka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodnice o zavrnitvi ugovora (2. točka izreka), in sklep samostojne zemljiškoknjižne pomočnice se razveljavita in zadeva vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje o predlogu.

Obrazložitev

1. Zemljiškoknjižna sodniška pomočnica je s sklepom z dne 19.8.2020 zavrnila predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine in vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini - del stavbe 1, v stavbi 2 k.o. ... Ugovor, ki ga je predlagateljica vložila zoper takšno odločitev, je prvostopenjsko sodišče s sklepom, ki je predmet izpodbijanja s to pritožbo, zavrnilo in potrdilo sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice (2. točka izreka).

2. Z istim sklepom je prvostopenjsko sodišče A. A. priznalo položaj udeleženca v tem postopku, ker je izkazal, da utegne biti s predlaganim vpisom njegov pravni interes prizadet, saj je ugotovilo, da je v stečajnem postopku St ..., ki se vodi nad premoženjem izbrisane pravne osebe, kupil to isto nepremičnino, stečajno sodišče pa je tudi že izdalo sklep o izročitvi nepremičnine kupcu ter odredilo, da se izvede vknjižba lastninske pravice v zemljiško knjigi.

3. Zoper sklep se v delu, ki se nanaša na zavrnitev vpisa, se po pooblaščenki pritožuje predlagateljica, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za vpis ugodi oziroma podrejeno, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Poudarja, da je bila nepremičnina pridobljena v last in posest njenih pravnih prednikov na podlagi zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla, le vpis v zemljiško knjigo ni bil izveden, ker etažna lastnina ni bila urejena in vpisa ni bilo mogoče izvesti. V tej zadevi je bil vpis predlagan na podlagi izgubljene kupoprodajne pogodbe za garažno mesto št. 3, na naslovu Ulica 1, B., sklenjene pred 7.7.1993, ki je vsebovala tudi zemljiškoknjižno dovolilo, torej zasebne listine iz 1. točke prvega odstavka 40. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), kar posledično pomeni, da je bil podpis prodajalca (zemljiškoknjižnega lastnika) na listini, ki se vzpostavlja, overjen pred začetkom stečajnega postopka. To dejstvo je predlagateljica izkazala kot verjetno z izjavami lastnikov sosednjih nepremičnin in zadostila tudi ostalim pogojem iz 234. člena ZZK-1. Stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe se je začel šele dne 5.4.2016, kar pomeni, da sta podpisa na darilni pogodbi z dne 3.5.2012 in in kupoprodajni pogodbi z dne 11.3.2014, ob namenski razlagi določil Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) ter ZZK-1, overjena pred začetkom stečajnega postopka, vsled česar bi sodišče moralo dovoliti vknjižbo lastninske pravice v korist predlagateljice.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi gre za večkratne zaporedne prenose lastninske pravice, ki niso vpisani v zemljiški knjigi. Pri predmetni nepremičnini (garaži) je še vedno vpisan investitor K. d.o.o.. Iz predloga za vzpostavitev listine izhaja, da je predlagateljica postopka predlagala vzpostavitev prve v verigi listin, to je pogodbe, ki je bila sklenjena pred 7.7.1993, s katero je K. d.o.o. prodal garažo v Ulici 1, podjetju M. (obravnavana nepremičnina). Predlagateljica je za vsak nadaljnji prenos priložila listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo, med drugim tudi darilno pogodbo sklenjeno med C. C. in predlagateljico z dne 3.5.2012 in kupoprodajno pogodbo sklenjeno med R. R. in predlagateljico z dne 11.3.2014.

6. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je bil nad zemljiškoknjižnim lastnikom družbo K. d.o.o. dne 17.4.1997 začet stečajni postopek, ki je bil zaključen dne 19.8.2008, ko je bila družba izbrisana iz sodnega registra in da je Okrožno sodišče v Mariboru s sklepom z dne 5.4.2016 začelo postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe.

7. Na podlagi navedenega je prvostopenjsko sodišče zaključilo, da predlagateljica izpolnjuje pogoje po 1. točki 234. člena ZZK-1, ne pa tudi pogojev iz 2. točke navedenega člena, ker je bil predlog za vknjižbo lastninske pravice na predlagateljico vložen po trenutku, od katerega učinkuje začetek stečajnega postopka, kar v tem primeru predstavlja oviro za vpis. Pojasnilo je, da stečajni postopek sicer ni ovira za vknjižbo drugih pravic, razen hipoteke, na podlagi listin iz 1. oziroma 2. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1 vendar le takrat, kadar je bil na zemljiškoknjižnem dovolilu podpis overjen pred dnevom začetka stečajnega postopka. Po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča pa sta bila podpisa na pogodbah z dne 3.5.2012 in z dne 11.3.2014 overjena po začetku stečajnega postopka in je zato stečaj zemljiškoknjižnega lastnika ovira za vpis.

8. Pritožnica takšno stališče prvostopenjskega sodišča utemeljeno graja. Pri pravnoposlovni pridobitvi lastninska pravica na nepremičnini v notranjem razmerju med odsvojiteljem in pridobiteljem preide s trenutkom, ko začne učinkovati razpolagalni pravni posel (zemljiškoknjižno dovolilo), s katerim odsvojitelj izvede prenos. Zato začetek stečajnega postopka ni ovira za vknjižbo pravnoposlovne pridobitve lastninske pravice, če se vknjižba predlaga na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, ki je začelo učinkovati pred začetkom stečajnega postopka. V to skupino spada tudi vknjižba lastninske pravice na podlagi zasebne listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga, če je bil podpis stečajnega dolžnika na tem dovolilu overjen pred začetkom stečajnega postopka (prva alineja 3. točke tretjega odstavka 94. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 40. člena ZZK-1). V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje tudi samo ugotovilo, da je bil verjetno podpis na pogodbi, ki se nanaša na razpolaganje stečajnega dolžnika overjen pred začetkom stečajnega postopka, vendar je kot pravno pomembno (napačno) štelo tudi dejstvo, da je bil podpis odsvojiteljev na nadaljnjih pogodbah v verigi pogodb overjen šele po začetku stečajnega postopka.

9. Zato je bilo utemeljeni pritožbi predlagateljice treba ugoditi, izpodbijani sklep in sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice razveljaviti ter zadevo vrniti zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje (5. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1) o vloženem predlogu za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine in vknjižbo lastninske pravice.

Datum zadnje spremembe:

18.02.2021

Podobni dokumenti:

• VSK sklep CDn 74/2013
• VSK Sklep CDn 252/2019
• VSRS Sklep II DoR 446/2022