VSK Sklep CDn 150/2019

Jedro

V primeru prodaje v stečaju predstavlja sklep o izročitvi podlago za vknjižbo v korist kupca, v primeru prenosa premoženja, ki ga ni bilo mogoče unovčiti, pa tako podlago za vknjižbo v korist upnika predstavlja pravnomočni sklep o končni razdelitvi.

Izrek

I. Pritožba V.L. se šteje za umaknjeno.

II. Pritožbi udeležencev BB v stečaju in družbe AA se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se vpis dovoli.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru nasprotnega udeleženca V.L. in sklep z dne 21.11.2018, s katerim je bil na podlagi sklepa stečajnega sodišča pri uvodoma navedenih nepremičninah dovoljen vpis lastninske pravice v korist AA, spremenilo tako, da je odločilo, da se vpis ne dovoli.

2. Proti taki odločitvi se pritožuje nasprotni udeleženec V.L. z lastno pritožbo ter udeleženci BB v stečaju in AA s skupno pritožbo, vloženo po pooblaščencu. Slednji najprej povzemajo dosedanji postopek ter vsebino obeh predhodnih odločitev sodišča, zatem pa utemeljujejo svoje pritožbene razloge. Nosilni razlogi izpodbijanega sklepa so po mnenju pritožnikov nejasni, predvsem pa naj bi sodišče zmotno uporabilo določbe ZZK-1 in ZFPPIPP pri odgovoru na ključno vprašanje v tej zadevi. t.j. katera listina predstavlja podlago za vknjižbo lastninske pravice v primeru, ko pride do prenosa nepremičnega premoženja, ki ga v stečajnem postopku ni bilo mogoče unovčiti, na ločitvenega upnika. To naj bi bil po stališču pritožbe sklep o končni razdelitvi iz 8. odstavka 374. člena ZFPPIPP, kar utemeljuje s 7. in 8. točko 40. člena ZZK-1, ki se v 7. točki nanaša na sklepe stečajnega senata le kadar gre za izročitev nepremičnine kupcu, v 8. točki pa tudi na druge pravnomočne sodne odločbe, če zakon določa, da se stvarne pravice z njo pridobijo. Tudi 96. člen ZZK-1, ki se nanaša na vpise na podlagi sklepov stečajnega sodišča, ureja dva tovrstna sklepa, poleg sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu tudi sklep, s katerim sodišče nepremičnino prenese na upnike. Gre za dva različna sklepa, pri čemer se prvega izda v korist kupca nepremičnine, ki je v postopku prodaje uspel, drugega pa potem ko upravitelj upnika pozove na prevzem premoženja, ker le-tega ni bilo mogoče unovčiti. ZFPPIPP nikjer ne določa, da bi bilo stečajno sodišče dolžno po izdaji sklepa o končni razdelitvi v zvezi z neunovčljivim premoženjem, ki je bilo preneseno na upnika, zavezano še k izdaji sklepa o izročitvi. Tudi iz 12. odstavka 374. člena ZFPPIPP ni mogoče sklepati na obveznost sodišča, da izda po končni razdelitvi še sklep o izročitvi, saj se ne sklicuje na smiselno uporabo drugega odstavka 342. člena, temveč na nekatere ostale odstavke. V postopku prenosa neunovčljivega premoženja se ne plačuje kupnina, o stroških in davščinah pa je odločeno že s sklepom o izročitvi. Ta sklep predstavlja odločbo iz 8. točke 40. člena ZZK-1, ki je podlaga vpisu. Nebistveno je, da je stečajno sodišče kasneje res izdalo še sklep o izročitvi. Pritožba se sklicuje še na odločitev VSL Cst 181/2018 in na komentar ZFPPIPP dr. Nine Plavšak.

3. Pritožnik V.L. po vročenem taksnem nalogu ni plačal takse za pritožbo, zato se na podlagi sedmega odstavka 125.a. člena ZZK-1 šteje njegova pritožba za umaknjeno.

4. Pritožba ostalih pritožnikov pa je utemeljena.

5. Razlagi prvega odstavka 96.člena ZZK-1, ki jo je zavzelo sodišče, ni mogoče pritrditi. Pritožba ima prav, da ima besedica "in" v tem členu funkcijo naštevanja sklepov stečajnega sodišča, na podlagi katerih lahko pride do vpisov in ne določa kumulacije obeh sklepov, zato je tudi nadaljnja navezava na 89. člen ZZK-1, ki ureja vpise iz izvršbe, lahko le smiselna. Primerjava, ki jo je prvostopenjsko sodišče v obravnavanem primeru napravilo z izvršilnim postopkom in v katerem sodišče poleg sklepa o domiku nepremičnine (kupcu!) izda tudi sklep o izročitvi nepremičnine, ni na mestu, saj do izročitve pride šele potem, ko kupec plača kupnino. S sklepom se torej v takih primerih odloči, da so (po plačilu kupnine) izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca, kar je podobno kot v stečaju, ko pride do prodaje nepremičnine, kar izrecno ureja drugi odstavek 342. člena ZFPPIPP. Ko pa gre za prenos premoženja na upnike, do prodaje ne pride in zato kupnine ni potrebno plačati. Gre za poseben institut, ki omogoča upnikom, da v obliki prevzema premoženja stečajnega dolžnika, kadar na to sami pristanejo, dobijo "poplačilo" svoje terjatve. Tudi razlaga 12. odstavka 374. člena ZFPPIPP, kot jo je v razlogih sklepa zavzelo prvostopenjsko sodišče, je zmotna. To določilo se sklicuje na smiselno uporabo prvega, tretjega in četrtega odstavka 342. člena istega zakona, ne pa tudi na drugi odstavek, ki nalaga stečajnemu sodišču v primeru prodaje nepremičnine, da po plačilu kupnine izda še sklep o izročitvi. Navezavo na drugi odstavek je sodišče brez vsake podlage naredilo preko tretjega odstavka 342. člena ZFPPIPP. Za primer, kot je obravnavani, zadošča smiselna uporaba le tretjega odstavka navedenega člena, to pa pomeni, da v primeru prodaje v stečaju predstavlja sklep o izročitvi podlago za vknjižbo v korist kupca, v primeru prenosa premoženja, ki ga ni bilo mogoče unovčiti, pa tako podlago za vknjižbo v korist upnika predstavlja pravnomočni sklep o končni razdelitvi.

6. Tudi dejstvo, da je kasneje stečajno sodišče vendarle izdalo sklep o izročitvi, na odločitev nima vpliva, saj zanj ni bilo podlage v zakonu, na kar je nenazadnje isto sodišče izrecno opozorilo v svojem odgovoru na ugovor z dne 3.12.2018, ko je zapisalo, da je v skladu s pravili ZFPPIPPP pravna podlaga za vknjižbo že pravnomočen sklep o razdelitvi.

7. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je odločilo, da se vpis dovoli (4. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

Datum zadnje spremembe:

20.01.2021

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 148/2021
• VSK sklep CDn 128/2015
• Sodba II Ips 890/93