<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSK Sklep CDn 33/2020

Sodišče:Višje sodišče v Kopru
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSKP:2020:CDN.33.2020
Evidenčna številka:VSK00039004
Datum odločbe:25.02.2020
Senat, sodnik posameznik:Tatjana Markovič Sabotin (preds.), Berta Žorž (poroč.), Mirela Lozej
Področje:ZEMLJIŠKA KNJIGA
Institut:zemljiška knjiga - izbris stvarne služnosti - predlog za izbris - izbrisna izjava - identifikacijska oznaka nepremičnine - opredelitev parcele z identifikacijsko znako

Jedro

Glede na okoliščine konkretne zadeve je bilo zemljiškoknjižno sodišče pri uporabi 31. člena ZZK-1 preveč strogo, ko se je osredotočilo na dejstvo, da v izbrisni izjavi za izbris služnosti z dne 26. 6. 1991 parcela ni opredeljena z identifikacijsko oznako.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi ter se izpodbijani sklep in sklep Dn 2/2019 z dne 12. 11. 2019 razveljavita ter zadeva vrne zemljiškoknjižni sodnici v novo odločanje o vpisu.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica zavrnila ugovor predlagatelja in potrdila sklep Dn 2/2019 z dne 12. 11. 2019. S slednjim je zemljiškoknjižna sodnica odločila, da se ne dovoli predlagani izbris služnostne pravice brezplačne uporabe sobe v pritličju hiše V. 3 s souporabo sanitarij, vpisane v korist E.P., V., P. 5, vse dokler se slednji ne poroči. Izbris je bil predlagan pri uvodoma navedeni nepremičnini, ki je v solasti predlagatelja, L.J. in M.J..

2. Predlagatelj v pritožbi navaja, da je sodišče materialno pravo napačno uporabilo. Vsebino listine, ki je podlaga za izbris pravice, ureja posebno pravilo iz četrtega odstavka 31. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), ki izključuje uporabo prvega odstavka istega člena, na katerega se je sklicevalo zemljiškoknjižno sodišče. Tako stališče je zavzelo tudi Okrajno sodišče v Kranju v zadevi Sdn 174/2019 (Dn 11065/2019). Skladno s četrtim odstavkom 31. člena ZZK-1 mora biti v listini, ki je podlaga za izbris pravice, navedena vsebina te pravice s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi. V izbrisni izjavi z dne 26. 6. 1991, ki predstavlja podlago za predlagani vpis v tej zadevi, je navedena vsebina služnosti s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi in sicer je navedeno, da se izbriše služnostna pravica brezplačne uporabe sobe v pritličju hiše V. 3 s souporabo sanitarij, vpisane v korist E.P., V., P. 5, vse dokler se slednji ne poroči. Iz listine tudi izhaja, da ta služnost E.P. pripada po sklepu o dedovanju Temeljnega sodišča v Kranju, Enota v Kranju z dne 14. 5. 1991. Da je služnost v korist imetnika E.P. vknjižena na podlagi navedenega sklepa o dedovanju in z zgoraj navedeno vsebino, izhaja iz rednega zemljiškoknjižnega izpiska za uvodoma navedeno nepremičnino, z dodatnim opisom Vl. 27. 8. 1991, Dn. št. 1. Iz zgodovinskega izpiska iz zemljiške knjige poleg tega izhaja, da je bila v vložek št. 8, k. o. V. vpisana samo ta nepremičnina in je bila navedena služnost vpisana v C- listu. Po mnenju pritožnika v listini navedeni podatki ter vsi ostali podatki enolično in nedvoumno identificirajo služnost, katere izbris se predlaga, zato ni nobene potrebe (niti zakonske zahteve), da bi izbrisna izjava vsebovala tudi navedbo nepremičnine oziroma številko vložka, pri kateri je neprava služnost vknjižena. Izbrisna izjava je podlaga za izbris pri vseh solastnih deležih in je bila sestavljena, ko še ni bila vzpostavljena elektronska zemljiška knjiga. Zato neprava služnost v njej ni označena z identifikacijskim znakom, s katerim je sedaj vpisana v zemljiški knjigi. Stališče sodišča, po katerem bi morala biti skladno s prvim odstavkom 31. člena ZZK-1 nepremičnina v listini označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vknjižena v zemljiški knjigi, je preveč togo tudi s praktičnega vidika in v ničemer ne pripomore k večji varnosti pravnega prometa, kvečjemu nasprotno, ko je služnost vpisana pri večjem številu nepremičnin in se dovoljuje izbris pri vseh nepremičninah, saj povečuje možnost napak v zemljiškoknjižnem dovolilu. V tej smeri se je izrekla tudi novejša sodna praksa - VSL sklepi II Cp 1899/2009, I Cp 3340/2009, II Cp 2076/2010 ter VSK sklep Cdn 8000000143/2011, iz katerega izhaja celo, da določba prvega odstavka 31. člena ZZK-1 sodišču narekuje, da pri ugotavljanju identitete nepremičnine upošteva tudi vse podatke, ki jih ima samo na razpolago. Ko dvoma v identiteto ni, je predlogu treba ugoditi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V tej zadevi gre za vprašanje pravilne uporabe 31. člena ZZK-1. Ta v prvem odstavku določa, da mora biti v listini, ki je podlaga za glavni vpis, nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi; taka zahteva glede na drugi odstavek ne velja za vpis zaznambe osebnih stanj in za vpis zaznambe stečaja; tretji odstavek terja, da mora biti v listini, ki je podlaga za vpis pridobitve pravice, navedena oseba, v korist katere naj se vpis opravi in opredeljuje še podatke o tej osebi; nazadnje pa v četrtem odstavku določa, da mora biti v listini, ki je podlaga za izbris pravice, navedena vsebina te pravice s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi.

5. Listina, ki v tej zadevi predstavlja podlago za predlagani izbris služnosti, je bila izbrisna izjava z dne 26. 6. 1991. Nesporno je, da v njej opredelitev nepremičnina, pri kateri je služnost vknjižena, ni opredeljena z identifikacijsko oznako parcele.1 Tej okoliščini je sodišče prve stopnje pri tehtanju listine z vidika zahtev iz 31. člena ZZK-1 dalo odločilno težo (oprlo se je na prvi in četrti odstavek tega člena).

6. Kot navaja pritožba, pa je v listini navedena sama vsebina služnosti, kot je vknjižena v zemljiški knjigi. V listini je namreč navedeno, da gre za služnostno pravico brezplačne uporabe sobe v pritličju hiše V. 3 s souporabo sanitarij, vpisane v korist E.P., V, P. 5, vse dokler se slednji ne poroči. Navedeno je tudi, da ta služnost E.P. pripada po sklepu o dedovanju Temeljnega sodišča v Kranju, Enota v Kranju z dne 14. 5. 1991 ter da je taka pravica vknjižena v k. o. V. (kar predstavlja le del ID znaka). Preprosta primerjava z zemljiškoknjižnimi podatki izkazuje, da je pri zemljiški parceli, pri kateri je predlagan izbris služnosti (tudi na območju k. o. V.) vknjižena izvedena pravica, kot je opredeljena v listini, pri čemer se ujemajo tudi podatki o podlagi vpisa in njenem imetniku. S prehodom na novo elektronsko vodenje zemljiške knjige je ta izvedena pravica od leta 2011 vpisana z ID pravice 1.

7. Glede na navedeno ne more dvoma o identiteti služnosti, ki je predmet izbrisne izjave in služnosti s sedanjim ID pravice 1, in ki je bila v prejšnji ročno in elektronsko vodeni zemljiški knjigi vpisana pod Dn. št. 9 z učinkom od 27. 8. 1991. Ker je tako, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je bilo zemljiškoknjižno sodišče pri uporabi zgoraj navedene določbe preveč strogo, ko se je osredotočilo na dejstvo, da v listini parcela ni opredeljena z identifikacijsko oznako. Pritožbeni tezi, da prvega odstavka 31. člena ZZK-1 v primerih, ko se predlaga izbris pravice, sodišče sploh ne bi smelo uporabiti, sicer pritožbeno sodišče na načelni ravni ne more pritrditi. Zakonsko besedilo prvega in četrtega odstavka ne daje podlage za zaključek, da urejata povsem izključujoča položaja. Določba prvega odstavka, ki govori o glavnih vpisih,2 je splošna, zakon pa v tretjem in četrtem odstavku opredeljuje še druge okoliščine, ki so glede na naravo vpisa (bodisi da gre za vpis bodisi izbris) namenjene ugotavljanju identitete nepremičnine in pravice. V konkretni zadevi je treba po oceni pritožbenega sodišča določbo 31. člena razlagati vsebinsko in formalne zahteve tehtati upoštevaje namen te določbe. Argument sodišča prve stopnje, da ni dolžno na podlagi zgodovinskih listin in starih listin ugotavljati, kakšna je bila volja predlagatelja pri vpisu služnosti oziroma pri katerih nepremičninah se je služnost vknjižila, ne prepriča; kot rečeno, je zadoščala že primerjava vsebine listine s sedanjimi zemljiškoknjižnimi podatki o relevantni nepremičnini in pri njej vknjiženih izvedenih pravicah. Slednje mora zemljiškoknjižno sodišče zaradi ugotavljanja pogojev vpisa (izbrisa) glede na določbe 148. - 150. člena ZZK-1 vpogledati in preveriti v vsakem primeru.

8. Pritožbeno sodišče le še dodaja, da sodna praksa pritožbenih sodišč, na katero se sklicuje pritožnik, obravnava drugačne situacije, ko je šlo za vpis pravice, pa je po sestavi listin prišlo do spremembe identifikacijskih podatkov nepremičnine.

9. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava zemljiškoknjižno sodišče ni ugotavljalo drugih pogojev za predlagani izbris, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep in sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice razveljavilo ter zadevo vrnilo zemljiškoknjižni sodnici v novo odločanje o vpisu (5. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1). Morala bo upoštevati zgornje argumente in preizkusiti ali so sicer podani vsi predpisani pogoji za dovolitev vpisa. Tega ne more prvo storiti pritožbeno sodišče, saj bi sicer udeležencem odvzelo pravico do pritožbe.

-------------------------------
1 Glej 4. točko prvega odstavka 3. člena ZZK-1 v zvezi s prvim odstavkom 12. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin.
2 Med katere, kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, sodijo tudi vknjižbe pridobitve in vknjižbe prenehanja (torej izbrisi) pravice (27. in 39. člen ZZK-1).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o zemljiški knjigi (2003) - ZZK-1 - člen 27, 31, 31/1, 31/2, 31/3, 31/4, 39, 148, 149, 150
Zakon o evidentiranju nepremičnin (2006) - ZEN - člen 3, 3/1, 3/1-4, 12, 12/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
11.01.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQzMzA5