VSK Sklep IV Cp 542/2020

Jedro

Res je sicer, da izdatek, namenjen pridobivanju premoženja, praviloma ni okoliščina, ki bi lahko pripeljala do ocene o neugodnejši premoženjski sliki preživninskega zavezanca, vendar v tem primeru to ne drži. Če je namreč sodišče štelo, da materi oddajanje nepremičnine prinese v povprečju 500,00 EUR mesečno, je logično posledica tudi to, da je treba od najemnin odbiti znesek, ki ga mora mesečno odplačevati, da ta prihodek pridobi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je moralo potem, ko je bila sodba z dne 1.8.2019, opr. št. IV P 24/2019 delno razveljavljena glede preživninske obveznosti V.V., v nadaljevanju odločiti o preživnini za mladoletno T.V.za čas od 1.3.2019 do 30.6.2019, od 1.7.2019 dalje pa o utemeljenosti preživnine, višje od 150,00 EUR mesečno, saj je za ta znesek postala prva odločba pravnomočna.

2. Ker je sodišče ugotovilo, da je predlagatelj V.V.v obdobju od 1.3.2019 do 30.6.2019 že plačeval po 60,00 EUR preživnine mesečno, je z izpodbijanim sklepom na podlagi odločitve, da znaša primerna preživnina za T. 200,00 EUR mesečno, odločilo, da je za navedeno obdobje dolžan plačati še razliko v višini 140,00 EUR mesečno. V obdobju od 1.7.2019 do 19.2.2020 je po ugotovitvah sodišča že plačeval po 200,00 EUR mesečno, zaradi česar mu za to obdobje dodatne preživninske obveznosti ni naložilo. Za čas od 20.2.2020 do 20.5.2020 mu je naložilo plačevanje mesečne preživnine v višini 49,70 EUR, saj je ugotovilo, da je razliko do višine 200,00 EUR (150,30 EUR) redno mesečno poravnaval, od 20.6.2020 dalje pa mu je naložilo plačevanje preživnine v višini dodatnih 50,00 EUR, ker je odločitev o plačevanju preživnine v višini 150,00 EUR že pravnomočna.

3. Proti taki odločitvi se pritožuje predlagatelj po pooblaščencu. Izpodbija oceno o višini otrokovih potreb in odločitev o načinu porazdelitve preživninskega bremena med oba zavezanca za preživljanje T. Izpostavlja dve okoliščini: da je sodišče ob prvem odločanju dne 1.8.2019 ocenilo, da znašajo T. potrebe le 350,00 EUR mesečno, in da je kljub temu, da je dokazal, da ima otrokova mati večje dohodke, preživnino ponovno določilo na 200,00 EUR. Poudarja, da materin mesečni prihodek znaša povprečno 1.370,03 EUR (povprečni mesečni dohodek 870,03 EUR ter 500,00 EUR prihodka od oddajanja apartmaja), kar je 571,00 EUR več od pritožnikovega dohodka, ki znaša povprečno 798,00 EUR mesečno. To pomeni, da njuno finančno stanje ni enakovredno. V najslabšem primeru lahko T. mati, če ostane brez prihodkov, stanovanje, ki ga ima v lasti in ga oddaja, proda. Res je v preteklosti plačeval preživnino v znesku 180,00 EUR, ker se mu je to zdelo potem, ko je mater mladoletne T. dokončno zapustil, primerno. Ta znesek je bil sposoben plačevati, saj je imel višjo plačo in je živel sam oziroma pri svoji materi in ga je plačeval od leta 2014 do januarja 2019 kljub temu, da mu to ne bi bilo potrebno, saj je bila pred CSD leta 2017 dogovorjena preživnina 50,00 EUR. S prihodki, kot jih ima sedaj, tolikšne preživnine ni sposoben plačevati. Od 20. julija dalje ima 707,00 EUR bruto plače, kar predstavlja okoli 620,00 EUR neto. Večkrat je poudaril, da je pripravljen plačevati preživnino od 150,00 do 170,00 EUR, več pa ni sposoben. Bremena preživljanja, ki je tako neenakomerno razporejeno med staršema, ne zmore. Tudi stroški, ki jih je sodišče določilo za mladoletno .T. so pretirani. Pritožnik je v tem času s partnerico nakupoval oblačila ter obutev za svojega drugorojenca, zato se mu zdi strošek za oblačila in obutev v vrednosti 100,00 EUR mesečno pretiran in jih sam ocenjuje na 70,00 EUR. T. pa je na CSD-ju tudi sama priznala, da ji oblačila podarja nonina prijateljica. Ne strinja se z zneski stroškov, ki predstavljajo komunalo, elektriko, ogrevanje itd. v vrednosti 100,00 EUR mesečno. Zaradi rojstva M. je potrebno stroške deliti na tri osebe in ne več na dve kot prej. Ta strošek pritožnik ocenjuje na 80,00 EUR mesečno. Ne drži ugotovitev sodišča, da se družina pritožnika ni znašla v socialni stiski. Januarja 2020 sta bila prisiljena pritožnik in njegova partnerka izpisati sina M. iz vrtca, saj je bil to zanju prevelik finančni zalogaj, še posebej, ker je bil sin zaradi bolezni vsak mesec približno 10 dni doma. Finančni zalogaj zanj predstavlja tudi čas, ko izvaja stike z mladoletno T.. Glede etaže v hiši, ki je urejena za bivanje, pojasnjuje, da je potrebna popravila, okna so stara in izolacija je slaba, iz kopalnice zamaka voda v spodnje prostore, v njej ni ogrevanja, iz glavnega vhoda v nadstropje zanaša prah. Pritožnik si svojo hišo šele ureja, da bi v njej zagotovil dovolj bivalnega prostora. Slike, ki prikazujejo njegovo hišo in tiste, ki predstavljajo apartma v lasti prve nasprotne udeleženke, so dovolj zgovorne. Sodišče je tudi zanemarilo dejstvo, da ima pritožnik še enega otroka, starega dve leti, ki ga je dolžan preživljati, seveda skupaj s partnerico, ki pa ima minimalne dohodke. Otrok mora zaradi kardioloških težav obiskovati zdravnika, kar pomeni dodatno finančno breme. Po tem, ko se mu je plača zmanjšala, ni sposoben plačevati višje preživnine od 150,00 EUR mesečno. Preživnina, ki mu jo je z izpodbijanim sklepom sodišče določilo za nazaj, in sicer že od 1.3.2019 daje, bo zanj pomenila, da si bo moral denar sposoditi, kar bo še dodatno obremenilo proračun njegove družine.

4. Prva nasprotna udeleženka je podala odgovor na pritožbo. Pritrjuje odločitvi prvostopenjskega sodišča in izraža nestrinjanje z navedbami pritožnika. Poudarja, da ima večino časa T. v oskrbi ona, pritožnik pa zavrača kakršnokoli pomoč v zvezi s T. zdravljenjem. V zvezi z dohodkom od oddajanja apartmaja navaja, da je bil njen prihodek nižji kot v prejšnji sezoni zaradi odloka o prepovedi oddajanja. Dokumenta o tem ni želela predložiti, ker ji to ni bilo treba. Stanovanje, v katerem je izvajala sobodajalstvo, je bilo kupljeno leto 2017 s stanovanjskim kreditom in vse do poplačila obveznosti do banke ne bo v celoti njeno. Trenutno plačuje kredit v višini 368,31 EUR. Obširno opisuje svoje poslovanje pri oddajanju nepremičnine. Glede prihodkov se strinja, da niso bili nikoli povsem enakovredni. Sama že od 15. leta dela, za stanovanje v Kobaridu je garala in je nanj ponosna. Trenutno njej in hčerki streho nad glavo nudita njena starša. V zapisniku CSD Tolmin z dne 7.2.2018 je bilo jasno zapisano, da se predlagatelj s preživnino 180,00 EUR strinja in je poleg tega ves čas za T. uveljavljal olajšavo za vzdrževane družinske člane. Sklepa, da se je sam prostovoljno odločil za skrajšani delovni čas in ga v to ni prisililo podjetje. Očitno je to storil zato, ker ima njegova družina skupni prihodek, ki omogoča spodobno življenje. V skupnem gospodinjstvu z njim živi partnerica, ki dobro zasluži, saj ima odprto tudi lastno dejavnost. Pri izračunu njegovih dohodkov ni bil upoštevan regres v višini 1.700,00 EUR, ki zviša povprečje njegovih prejemkov. Stroškov T., ki je stara 13 let ter dvoletnega M. – predlagateljevega sina, ni mogoče enačiti, saj so za T. mnogo višji.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Drži, da je prvostopenjsko sodišče v prvi odločbi z dne 1.8.2019 T. mesečne potrebe ocenilo na 350,00 EUR, v tokratni odločbi pa jih je ocenilo na 400,00 EUR, a je pri tem opozorilo, da je na ta znesek dejansko ocenil T. potrebe tudi sam tožnik (sedaj predlagatelj), saj to pokaže seštevek zatrjevanih izdatkov, opisanih v tožbi. Za razliko od pavšalne ocene v 21. točki obrazložitve odločbe z dne 1.8.2019, je v tokratni odločbi sodišče v 15. točki svojo oceno konkretiziralo. Predlagatelj, ki zatrjuje, da so T. potrebe dejansko nižje, prihaja v nasprotje z lastnimi trditvami v tožbi pri opisovanju višine izdatkov za posamezne otrokove potrebe. Primerjava izdatkov za njegovega sina M. z izdatki starejše T., ob dejstvu, da je M.star šele dve leti in očitno tudi ni v vrtcu, ni realna. Prvostopenjsko sodišče je pri izdatkih za hrano, režijske stroške bivanja, higieno in oblačila upoštevalo trditve obeh staršev, saj so bile te enake, izdatke, povezane s šolo, pa je predlagatelj ocenil celo višje kot sta jih upoštevala mati in sodišče. Ob tem je treba upoštevati tudi dejstvo, da vseh izdatkov ni mogoče vnaprej zneskovno natančno opredeliti, saj se v vsakdanjem življenju pogosto pojavljajo nepredvideni stroški, potrebni za zdravo rast, izobrazbo in skladen osebnostni razvoj otroka. Ovrednotenje potreb in določitev preživnine tudi ni eksaktna matematična operacija.

7. Pri porazdelitvi preživninskega bremena med oba starša je prvostopenjsko sodišče pravilno in v skladu s sodno prakso upoštevalo dejstvo, da ima pretežno vlogo pri vzgoji, varstvu in negi T.. mati, kar je potrebno pri določitvi finančne obveznosti očeta ustrezno upoštevati. Drži pa, da je sodišče ugotovilo na strani otrokove matere ugodnejše premoženjske razmere kot na strani pritožnika, vendar ta razlika dejansko ni tolikšna, kot trdi pritožnik. Otrokova mati ima poleg mesečnih prejemkov, ki so v daljšem obdobju, upoštevanem s strani sodišča v povprečju skoraj izenačeni s povprečnimi prejemki pritožnika (razlika znaša 70 EUR), še dohodek od oddajanja stanovanja. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo (kar izpostavlja prva NU tudi v odgovoru na pritožbo), da za to stanovanje odplačuje posojilo v višini 368,00 EUR, kar za pritožnika ni bilo sporno. Res je sicer, da izdatek, namenjen pridobivanju premoženja, praviloma ni okoliščina, ki bi lahko pripeljala do ocene o neugodnejši premoženjski sliki preživninskega zavezanca, vendar v tem primeru to ne drži. Če je namreč sodišče štelo, da materi oddajanje nepremičnine prinese v povprečju 500,00 EUR mesečno, je logično posledica tudi to, da je treba od najemnin odbiti znesek, ki ga mora mesečno odplačevati, da ta prihodek pridobi. Poleg razlike v osebnih prejemkih, ki znaša 70,00 EUR, je torej nadaljnji višji dohodek matere le 130,00 EUR in ne 500,00 EUR. Pritožnikovega preživninskega bremena tudi ni mogoče zmanjševati na račun pomoči, ki jo otrokovi materi nudijo njeni starši.

8. Čeprav je sodišče v dokaznem postopku ugotovilo predlagateljeve relativno nizke redne prejemke, je treba na drugi strani upoštevati, da je prvenstvena dolžnost staršev zagotoviti otrokom uspešen telesni in duševni razvoj. Zaradi pokrivanja otrokovih življenjskih potreb si morajo starši ves čas prizadevati za pridobitev dohodka z aktivnim iskanjem zaposlitvenih priložnosti. Predlagatelj je, kot je sam navedel, še do januarja 2019 prispeval k preživljanju T. 180,00 EUR mesečno, čeprav je takrat že imel drugorojenca, sina M., ki ga je po lastni izpovedbi dobil 18.9.2018 in bil še na naroku dne 5.7.2019 pripravljen plačevati preživnino od 150,00 do 170,00 EUR mesečno. Ob upoštevanju nadaljnjega dejstva, da je od 1.7.2019 do 19.2.2020 uspel plačevati za T. preživnino po 200,00 EUR mesečno (sicer očitno zaradi takrat še nepravnomočne sodne odločbe), pritožnikova trditev, da tolikšnega preživninskega bremena kot mu ga je določilo sodišče, ne bo zmogel, ni prepričljiva.

9. Kljub temu, da se je torej pri ponovnem odločanju izkazalo, da so dejanski dohodki otrokove matere višji, kot je bilo to ugotovljeno pri prvem odločanju, je odločitev prvostopenjskega sodišča o predlagateljevi preživninski obveznosti v višini 200,00 EUR mesečno tudi po oceni pritožbenega sodišča materialnopravno pravilna. Ta presoja temelji na podrobneje obrazloženih in višjih potrebah kot so bile ugotovljene v prvi odločbi ter ob upoštevanju dejstva, da je na strani matere treba upoštevati njeno bistveno večjo vlogo pri skrbi za hčerko, v okviru njenih prejemkov pa upoštevati tudi vsakomesečni strošek v obliki odplačila kredita, ki ji tak višji dohodek omogoča.

10. Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku).

Datum zadnje spremembe:

11.01.2021

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep IVCp 768/2020
• VSL Sklep IV Cp 770/2020
• VSL sklep IV Cp 339/2017