VSK Sodba II Kp 16808/2019

Jedro

Dejstvo je, da je bila srna najdena in živa, čeprav povožena in poškodovana, na cesti v naselju (na nelovni površini) in jo je obdolženka skupaj z neznanim sostorilcem odnesla in si jo prilastila. Taka pravilno ugotovljena pravno odločilna dejstva pa niso opora zaključku sodišča prve stopnje, da je obdolženka storila kaznivo dejanje tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1. Po prvem odstavku 2. člena ZDlov-1 je divjad prosto živeč sesalec, ki se lovi, kar pomeni, da je srna tudi divjad. 48. člena ZDlov-1 (najdba žive divjadi) določa, da je prepovedano (med drugim) prilaščanje najdenih osebkov vseh vrst divjadi. Ravnanje v nasprotju s prej navedeno prepovedjo je prekršek po 27. točki 77. člena ZDlov-1, saj ta predpisuje, da se z globo od 420,00 do 1.200,00 EUR kaznuje za prekršek posameznik, ki si (med drugim) prilašča najdene osebke vseh vrst divjadi in s tem ravna v nasprotju s prvim odstavkom 48. člena ZDlov-1. Na podlagi dejstev, ki jih je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo tako izhaja, da je obdolženka storila dejanje, ki ima znake prekrška in ne kaznivo dejanje tatvine kot ji je očital obtožni predlog in kot izhaja iz izreka izpodbijane sodbe.

Izrek

I. Pritožbi zagovornika obdolžene AB se ugodi, ter se izpodbijana sodba spremeni tako, da se obdolžena AB, na podlagi 358. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), oprosti obtožbe, da je skupaj z neznanim storilcem drugemu vzela tujo premično stvar, da bi si jo protipravno prilastila, s tem, da je dne 7.4.2015 na cesti na območju nekdanjega mejnega prehoda na naslovu SŠ, vzela srno v vrednosti 625,94 EUR, last upravljalca lovišča, to je Lovske družine in si jo na škodo navedene lovske družine skupaj z neznanim storilcem protipravno prilastila, s čimer naj bi storila kaznivo dejanje tatvine po prvem odstavku 204. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1.

II. Po prvem odstavku 96. člena ZKP bremenijo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženke in potrebni izdatki ter nagrada njenega zagovornika, proračun.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo obdolženo AB spoznalo za krivo, da je storila kaznivo dejanje tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1. Na podlagi 57. in 58. člena KZ-1 je obdolženki izreklo pogojno obsodbo, v kateri ji je, na podlagi prvega odstavka 204. člena KZ-1, določilo kazen tri mesece zapora, ki ne bo izrečena, če obdolženka v preizkusni dobi enega leta ne bo storila novega kaznivega dejanja in pod posebnim pogojem, da v roku šestih mesecev oškodovancu, Lovski družini, povrne škodo v višini 625,94 EUR. Na podlagi prvega odstavka 95. člena ZKP je obdolženki naložilo v plačilo stroške kazenskega postopka iz 92. člena ZKP, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom in sodno takso v znesku 96,00 EUR (po tarifni št. 7111 v zvezi z 71113 Zakona o sodnih taksah, v nadaljevanju ZST-1).

2. Zoper sodbo je vložil pritožbo obdolženkin zagovornik. Navaja, da sodbo izpodbija iz vseh razlogov po zakonu, predvsem pa iz razloga zmotne nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in kršitve določb kazenskega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženko oprosti obtožbe, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje sodišču prve stopnje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo sledeča odločilna dejstva: - na cesti na območju nekdanjega mejnega prehoda je bila dne 7.4.2015 najdena povožena, še živa srna, - na kraj, kjer se je že nahajala obdolženka, ki je tja prišla z avtomobilom in še enim moškim, je bil poslan lovec in član Lovske družine SŽ, - lovec SŽ je nameraval izvesti odstrel poškodovane srne, čemur se je obdolženka upirala in ga skupaj s spremljevalcem ovirala pri delu, - obdolženka je nato skupaj s spremljevalcem še živo srno zavila v odejo, jo položila v avtomobil, se odpeljala neznano kam in si srno prilastila.

5. Pritožnik pravilno navaja, da Lovska družina kot upravljalec lovišča, ni postala lastnica povožene, še žive srne, ker njena last postane šele, ko je uplenjena (četrti odstavek 2. člena Zakona o divjadi in lovstvu, v nadaljevanju ZDlov-1), vendar navedena okoliščina za obravnavano zadevo niti ni ključna. Dejstvo je, da je bila srna najdena in živa, čeprav povožena in poškodovana, na cesti v naselju (na nelovni površini) in jo je obdolženka skupaj z neznanim sostorilcem odnesla in si jo prilastila. Taka pravilno ugotovljena pravno odločilna dejstva pa niso opora zaključku sodišča prve stopnje, da je obdolženka storila kaznivo dejanje tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1. Po prvem odstavku 2. člena ZDlov-1 je divjad prosto živeč sesalec, ki se lovi, kar pomeni, da je srna tudi divjad. 48. člena ZDlov-1 (najdba žive divjadi) določa, da je prepovedano (med drugim) prilaščanje najdenih osebkov vseh vrst divjadi. Ravnanje v nasprotju s prej navedeno prepovedjo je prekršek po 27. točki 77. člena ZDlov-1, saj ta predpisuje, da se z globo od 420,00 do 1.200,00 EUR kaznuje za prekršek posameznik, ki si (med drugim) prilašča najdene osebke vseh vrst divjadi in s tem ravna v nasprotju s prvim odstavkom 48. člena ZDlov-1. Na podlagi dejstev, ki jih je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo tako izhaja, da je obdolženka storila dejanje, ki ima znake prekrška in ne kaznivo dejanje tatvine kot ji je očital obtožni predlog in kot izhaja iz izreka izpodbijane sodbe. Obdolženki ni bilo dokazano, da je storila dejanje, katerega je bila obdolžena (3. točka 358. člena ZKP), zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako kot izhaja iz izreka te sodbe (prvi odstavek 394. člena ZKP). Zaradi sprejete odločitve se pritožbeno sodišče ni spuščalo v vsebinsko utemeljenost drugih pritožbenih navedb.

6. Odločba o stroških kazenskega postopka ima podlago v prvem odstavku 96. člena ZKP.

Datum zadnje spremembe:

11.01.2021

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Kp 582/99
• VSM Sodba IV Kp 29551/2016
• VSM Sodba IV Kp 19110/2020