VSK Sodba Cpg 83/2020

Jedro

S podjemno pogodbo (členi od 619 do 648 OZ) se je tožnik – ki ima kot podjemnik položaj profesionalne osebe – zavezal, da bo opravil (dokončal) določen posel, pri čemer je v tej zvezi nase prevzel tudi tveganje za uspešno dokončanje posla. Naročnik ima v razmerju do podjemnika položaj laika, kar pomeni, da prevzem določenega tveganja ne more biti posledica odločitve tiste stranke, za katero glede na njene značilnosti ni mogoče šteti, da ji je to tveganje poznano ali bi ji moralo biti poznano.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (točka II in III izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka mora v petnajstih dneh povrniti toženi stranki tudi stroške pritožbenega postopka v znesku 466,65 EUR.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da mora tožena stranka v petnajstih dneh plačati tožeči stranki 88,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25.12.2018 dalje, višji tožbeni zahtevek pa je sodišče prve stopnje zavrnilo. Poleg tega je sodišče prve stopnje tudi odločilo, da mora tožeča stranka v petnajstih dneh plačati toženi stranki 2.936,55 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

2. Zoper to sodbo se je po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožeča stranka in predlagala pritožbenemu sodišču, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V pritožbi opozarja, da iz ponudbe tožnice z dne 12.2.2018 jasno izhaja, kaj ta ponudba vsebuje. Iz vsebine te ponudbe glede izdelave PZI ni zapisano, da bi ta ponudba vsebovala tudi tehnološke načrte. Sodišče prve stopnje je povsem spregledalo listino z naslovom smernice in naročilo z dne 12.2.2018, iz katere jasno izhaja, da se je tožena stranka že ob podaji ponudbe z dne 12.2.2018 zavedala, da mora pritožnici predložiti tudi tehnološke načrte za operacijsko sobo. V tem dokumentu je zapisano, da bo toženka tožnici kasneje posredovala še načrt operacijskega bloka. Tudi vsebina pisne ponudbe z dne 12.2.2018 je jasna in ne pušča nobenega dvoma, da se tožnica ni zavezala izdelati tehnoloških načrtov. To izhaja tudi iz izpovedbe zakonitega zastopnika tožeče stranke. Iz te izpovedbe tudi izhaja, da tožnica ni vedela, kakšne vrste operacijska soba naj bi se nahajala v spornem objektu. Poleg tega je toženka predložila v fazi izdelave PZI določene dokumente v ruskem jeziku. Ni namreč logično, da bi toženka pritožnici pošiljala ruske načrte, če pa to ni bila njena obveznost. Iz izpovedbe M. M. je tudi razvidno, da so se ti ruski načrti začeli prevajati. Zmoten je zaključek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka predložila ruske načrte zaradi hitrejše izvedbe projekta. V tem delu toženka sploh ni podala navedb v tej smeri. Tožnica je odstopila od pogodbe z dopisom z dne 6.8.2018. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je tožnica odstopila od pogodbe julija 2018. Če naročnik projektantu ne pove, kaj si želi in mu ne posreduje vseh potrebnih podatkov za projektiranje, potem projektant svojega dela ne more opravljati. Zato je tožeča stranka od pogodbe odstopila. Toženka zagotovo ni bila laična stranka, saj se je direktorju tožeče stranke večkrat pohvalila, da je v R. naredila že več podobnih projektov za državo.

3. Tožena stranka je po svojem pooblaščencu podala odgovor na pritožbo in predlagala pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

4. Pritožba tožeče stranke ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi pravilno in popolno ugotovilo vsa pravno pomembna dejstva, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Pri tem prav tako ni zgrešilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka; niti take, na katere opozarja obravnavana pritožba, niti take, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da sta pravdni stranki sklenili podjemno pogodbo (sprejem pisne ponudbe 7/2018), s katero se je tožnik kot podjemnik zavezal, da bo v okviru izgradnje projekta turistično poslovni objekt L. izdelal idejni projekt, projekt za spremembo gradbenega dovoljenja in projekt za izvedbo, ki vsebuje vodilno mapo, arhitekturo, gradbene konstrukcije, elektro in strojne instalacije, toženec kot naročnik pa se je zavezal, da mu bo za narejeno delo plačal 31.720,00 EUR in mu predložil grafične smernice. Prav tako je sodišče prve stopnje tudi pravilno ugotovilo, da je bilo treba za uspešno dokončanje projekta za izvedbo del predložiti tudi tehnološki načrt (za operacijsko sobo in kuhinjo), izdelan oziroma potrjen s strani strokovnjaka projektanta – tehnologa s slovensko licenco.

6. V tej zvezi se pritožbeno sodišče pridružuje zaključku sodišča prve stopnje, da iz pisne ponudbe (sprejete s strani tožene stranke), ki jo je pripravil tožnik, nikakor ne izhaja (82. in 83. člen Obligacijskega zakonika – OZ), da se je toženec zavezal k pridobitvi tehnološkega načrta, ki ga bo izdelal oziroma potrdil strokovnjak s slovensko licenco. Prav tako pa se toženec k izpolnitvi takšne obveznosti ni zavezal s kakršnimkoli vzporednim ustnim dogovorom, ki bi dopolnil navedeno pisno vsebino omenjene pogodbe. To s strani tožeče stranke zatrjevano dejstvo tudi po oceni pritožbenega sodišča ne izhaja iz izpovedb zaslišanih prič O., B., P. in K., pa tudi ne iz izpovedbe zakonitega zastopnika tožnika. Teh prepričljivih ugotovitev sodišča prve stopnje pritožbena kritika ne more z ničemer omajati.

7. Ključnega pomena ni namreč, ali se je toženec zavezal k pridobitvi kakršnegakoli tehnološkega načrta (v tej zvezi je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je toženec tak načrt v ruskem jeziku, izdelan s strani neznanega ruskega tehnologa, tudi predložil), temveč je pravno pomembno, ali se je toženec zavezal, da bo (glede na potrebe projekta za izvedbo del) tožniku predložil tehnološki načrt, potrjen s strani tehnologa – strokovnjaka s slovensko licenco. S podjemno pogodbo (členi od 619 do 648 OZ) se je tožnik – ki ima kot podjemnik položaj profesionalne osebe – zavezal, da bo opravil (dokončal) določen posel, pri čemer je v tej zvezi nase prevzel tudi tveganje za uspešno dokončanje posla. Naročnik ima v razmerju do podjemnika položaj laika, kar pomeni, da prevzem določenega tveganja ne more biti posledica odločitve tiste stranke, za katero glede na njene značilnosti ni mogoče šteti, da ji je to tveganje poznano ali bi ji moralo biti poznano. Tveganja strokovno – tehnične narave lahko bremenijo naročnika le, če so mu bila ta tveganja takrat, ko je odločitev sprejel, znana oziroma mu bi morala biti znana, ker je imel možnost, da se z njimi pravočasno in celovito seznani. Zato teh odločitev podjemnik ne more¹ enostransko prevaliti na naročnika. Glede na konkreten primer to pomeni, da (četudi se je toženec zavezal predložiti tehnološke načrte neznanega avtorja v ruskem jeziku) je toženec to svojo zavezo pravočasno izpolnil, pri čemer pa toženca kot naročnika posla ne more bremeniti tveganje, da bi moral te načrte potrditi tudi ustrezni strokovnjak s slovensko licenco. Tožnik (kot profesionalna oseba s področja projektiranja) namreč ni uspel z ničemer dokazati, da je toženca na to pravno pomembno okoliščino ob sklepanju pogodbe kakorkoli opozoril. Tožnik je namreč projektant, ki se na območju Republike Slovenije s tem delom profesionalno ukvarja in bi mu zato omenjeno tveganje moralo biti znano, kar pa nikakor ne velja za toženca kot naročnika posla. Zato na tem mestu tudi ni mogoče slediti pritožbenemu očitku, da je zakonita zastopnica tožene stranke v R naredila že več podobnih projektov za državo.

8. V konkretnem primeru zato tožnik ni upravičeno odstopil od pogodbe, saj se toženec ni pogodbeno zavezal, da bo nase prevzel izpolnitev obveznosti v smeri predložitve popolnega tehnološkega načrta, to je načrta, potrjenega s strani tehnologa – strokovnjaka s slovensko licenco.

9. Takšna zaveza ne izhaja tudi iz listine z dne 12.2.2018, na katero se v pritožbi sklicuje tožeča stranka. Če je tožena stranka tožniku predložila tako imenovane ruske načrte, to samo po sebi še nikakor ne pomeni, da se je toženka zavezala, da da bo tožeči stranki predložila tehnološki načrt, potrjen s strani tehnologa – strokovnjaka s slovensko licenco. Zato v tej zvezi niti ni pravno pomembna izpoved M. M., ki je povedal, da je toženka te ruske načrte začela tudi prevajati, da bi jih tožnik oziroma njegovi delavci razumeli. Pravno nepomembno – glede na predhodno podano obrazložitev pritožbenega sodišča – je tudi okoliščina, da je sodišče prve stopnje nepravilno zaključilo, da je tožeča stranka odstopila od pogodbe v juliju 2018, čeprav je od pogodbe tožeča stranka odstopila šele z dopisom z dne 6.8.2018. Kar pa zadeva pritožbene navedbe v zvezi z izpovedjo M. O., da naj bi bilo toženi stranki na sestanku pri O. povedano, da morajo biti tehnološki načrti izdelani in potrjeni s strani tehnologa z licenco, veljavno v Republiki Sloveniji (ne pa ruski tehnološki načrti), pritožbeno sodišče pripominja, da iz te izpovedbe nikakor ne izhaja (tudi glede na to, da priča O. ne najbolje razume italijanskega jezika), da bi se direktorica tožene stranke zavezala, da bo predložila tehnološke načrte, ki bodo izdelani in potrjeni s strani tehnologa z veljavno licenco v Republiki Sloveniji.

10. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). Tožena stranka je upravičena do stroškov za odgovor na pritožbo v znesku 466,65 EUR (za odgovor na pritožbo 625 odvetniških točk, 2% za materialne stroške in 22% DDV).

-------------------------------
¹ Brez, da bi naročnika v skladu z določbo 625. in 626. člena OZ opozoril na vse okoliščine, za katere je vedel ali bi moral vedeti in bi bile lahko pomembne za naročeno delo ali njegovo pravočasno izvršitev.

Datum zadnje spremembe:

04.01.2021

Podobni dokumenti:

• VSL sodba II Cp 2159/2011
• VSL Sodba I Cp 886/2018
• VSM Sodba I Cp 827/2022