VSK Sklep Cpg 110/2020

Jedro

Zavrženje tožbe pomeni, da sodišče stranki odreče sodno varstvo, kar že samo po sebi predpostavlja posebno previdnost sodišča pri predhodnem preizkusu tožbe. Sodišče prve stopnje je premalo upoštevalo, da gre v tem postopku za nadaljevanje izvršilnega postopka, kjer se je nasprotna stranka o zahtevku že izjavila, zato se položaj razlikuje od položaja pri predhodnem preizkusu "običajne" tožbe. Katera dejstva mora tožeča stranka v postopku navesti, je namreč vedno odvisno tudi od ugovorov nasprotne stranke. Zato je treba pri odločanju o izpolnjenosti procesnih predpostavk v postopku, ki se nadaljuje po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, upoštevati celotno procesno gradivo, s katerim sodišče v tistem trenutku razpolaga. Za dolžnika (zdaj toženo stranko) v ugovoru ni bila sporna "razmejitev vtoževanega historičnega dogodka od drugih historičnih dogodkov, iz katerih lahko prav tako izvira obveznost plačila nominalno enakega denarnega zneska". Zato ne gre za vprašanje nepopolnosti tožbe, saj je (strankam) jasno, kateri historični dogodek je podlaga zahtevku.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Kopru zavrglo tožbo (predlog za izvršbo) in dopolnitev tožbe z dne 13.7.2020, ker tožnik kljub pozivu tožbe ni dopolnil tako, da bi vsebovala dejstva, ki omogočajo individualizacijo obligacijskega zahtevka.

2. Zoper tak sklep se tožeča stranka pritožuje. Opozarja, da je tožbo vložila na podlagi neplačanega računa. Na poziv sodišča je tožbo dopolnila tako, da je predložila vtoževani račun, na katerem je tudi podpis E. R., da ostane za plačilo 2.878,44 EUR in da je rok plačila 26.8.2019, opomin za plačilo in vlogo "razjasnitev okoliščin", ki jo je podal B. F. kot odgovorni nadzornik pri gradnji objekta, na katerem je bil izvajalec tožeča stranka. Prepričana je bila, da je s to vlogo v celoti zavrnila trditve iz ugovora na sklep o izvršbi, prav tako je bila prepričana, da bo sodišče upoštevalo podpis pooblaščenca R.. Pri tem poudarja, da je prava neuka stranka, ki ni imela pooblaščenca. Meni, da sodišče ne bi smelo izdati izpodbijanega sklepa. Instančnemu sodišču predlaga, da spis odstopi v mediacijo.

3. V odgovoru na pritožbo je tožena stranka pritrdila razlogom sodišča prve stopnje in predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Zavrženje tožbe pomeni, da sodišče stranki odreče sodno varstvo, kar že samo po sebi predpostavlja posebno previdnost sodišča pri predhodnem preizkusu tožbe. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje premalo upoštevalo, da gre v tem postopku za nadaljevanje izvršilnega postopka, kjer se je nasprotna stranka o zahtevku že izjavila, zato se položaj razlikuje od položaja pri predhodnem preizkusu "običajne" tožbe. Katera dejstva mora tožeča stranka v postopku navesti, je namreč vedno odvisno tudi od ugovorov nasprotne stranke. Zato je treba pri odločanju o izpolnjenosti procesnih predpostavk v postopku, ki se nadaljuje po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, upoštevati celotno procesno gradivo, s katerim sodišče v tistem trenutku razpolaga. V predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine je tožeča stranka določno označila račun¹, plačilo katerega zahteva. Iz ugovora izhaja, da je dolžnik vedel, katero dejansko razmerje je predmet zahtevka. Navajal je le, da ne priznava, da bi bile storitve izvedene v skladu z naročilom in da upnik ni dostavil dokumentacije za dobavljeno blago. Poleg tega je zahteval specifikacijo posameznih storitev, da bi se lahko izrekel o utemeljenosti obračunanih zneskov. Za dolžnika (zdaj toženo stranko) torej ni bila sporna "razmejitev vtoževanega historičnega dogodka od drugih historičnih dogodkov, iz katerih lahko prav tako izvira obveznost plačila nominalno enakega denarnega zneska". Tožnik je nato v dopolnitvi tožbe na ugovore odgovoril tako, da je navedel, da je E. R., ki je v pogodbi št. 6/2018 opredeljen kot zastopnik tožene stranke, potrdil neplačani znesek in se hkrati obvezal, da ga bo plačal do 26.8.2019. Račun kljub opominu ni bil plačan. Dodatno je predlagal še nekatere dokaze. Ob upoštevanju vsega naštetega po mnenju pritožbenega sodišča ne gre za vprašanje nepopolnosti tožbe, saj je (strankam) jasno, kateri historični dogodek je podlaga zahtevku. Procesne predpostavke za odločanje v zadevi so tako izpolnjene. Seveda pa se postavi vprašanje sklepčnosti tožbe, kar pa je predmet meritornega odločanja o zahtevku. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep pa razveljavilo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku), zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje. Sodišče prve stopnje bo moralo šteti, da je tožba popolna in ustrezno postopati.

-------------------------------
¹ Na računu je navedeno, da zaračunavajo alu dela na objektu I. v Ž., po pogodbi in priloženem obračunu.

Datum zadnje spremembe:

24.12.2020

Podobni dokumenti:

• VSK Sklep Cpg 88/2020
• VSL sklep I Cp 1313/2009
• VSL sodba in sklep I Cpg 148/2010