<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSK Sklep CDn 119/2020

Sodišče:Višje sodišče v Kopru
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSKP:2020:CDN.119.2020
Evidenčna številka:VSK00038863
Datum odločbe:08.07.2020
Senat, sodnik posameznik:mag. Gorazd Hočevar (preds.), Berta Žorž (poroč.), mag. Jana Petrič
Področje:ZEMLJIŠKA KNJIGA
Institut:pogoji za dovolitev vpisa - dovoljenost vpisa glede na stanje zemljiške knjige - pomanjkljiv zemljiškoknjižni predlog - večkratni zaporedni izvenknjžni prenos pravice - veriga listin

Jedro

Pri večkratnih zaporednih prenosih pravice, ki niso vpisani v zemljiški knjigi, lahko zadnji pridobitelj zahteva vknjižbo v svojo korist, če zemljiškoknjižnemu predlogu za vsak prenos priloži listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega prednika (drugi odstavek 150. člena in 41. člen ZZK-1). Vse vmesne listine morajo torej biti predložene in izpolnjevati pogoje za izvedbo vmesnih vpisov. Takšno verigo listin bi moral v predlogu zatrjevati in jo z listinami izkazati tudi predlagatelj v konkretnem primeru.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. S sklepom z dne 9. 1. 2018 je zemljiškoknjižna sodniška pomočnica odločila, da predlagani vpis lastninske pravice ni dovoljen, ker sklep o dedovanju v zadevi po pokojni I.Č. in sklep o njegovi popravi, ki sta navedena in predložena kot podlaga za vpis v korist dedičev, nista v overjenem prepisu in sta tudi brez potrdila o pravnomočnosti.

2. Ugovor zoper ta sklep je zemljiškoknjižna sodnica z izpodbijanim sklepom zavrnila. Ugotovila je, da je predlagatelj zgornjo pomanjkljivost v ugovornem postopku sicer saniral, vendar obstaja druga ovira za vpis: pri nepremičninah, na katere se vpis nanaša, je vknjižena lastninska pravica v korist Republike Slovenije in ne na pokojno I.Č., predlagatelj pa ni predložil listin, s katerimi bi izkazal prehod lastninske pravice med navedenima subjektoma. Odločitev je oprta na 150. in 148. člen Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1).

3. Predlagatelj se je v pritožbi skliceval na delno odločbo Upravne enote Ljubljana z dne 29. 4. 2003 in jo tudi priložil. Navedel je, da je zmotna ugotovitev, da "odločbe o denacionalizaciji očitno niso bile izvedene". Iz citirane odločbe izhaja, da se pokojni oziroma denacionalizacijski upravičenki vrneta v last in posest nepremičnini parc. št. 4/1 in 5/1, obe k. o. G., do 87/100. Iz priloženega zgodovinskega izpiska iz zemljiške knjige je razvidno, da sta iz parcele št. 5/1 nastali parceli 5/8 in 519, obe k. o. G. V obrazložitvi sklepa oziroma sklepa o dedovanju se napačno dopušča možnost neposrednega vpisa lastninske pravice na podlagi odločbe o denacionalizaciji. Za ugotovitev, kdo so dediči denacionaliziranega premoženja, je odločilen trenutek, ko je postala pravnomočna odločba o denacionalizaciji (sklep VSL II Cp 825/96), medtem ko se s sklepom o dedovanju o denacionaliziranem premoženju proglasi dediče denacionalizacijskega upravičenca. Pojmovno tako ni mogoče, da bi se vknjižba na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju lahko opravila šele z vknjižbo priložene odločbe o denacionalizaciji, kot je razlogovalo sodišče.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zemljiškoknjižno sodišče načeloma odloča o vpisu na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi v času začetka zemljiškoknjižnega postopka, v katerem odloča o tem vpisu. Predlagani vpis dovoli, če so za to izpolnjeni pogoji, ki jih ZZK-1 določa v 148. členu in podrobneje opredeljuje še v 149. in 150. členu. Med drugim mora biti vpis dovoljen glede na stanje zemljiške knjige. Vpis proti osebi, v korist katere je vknjižena pravica, glede katere se predlaga vpis, pa je dovoljen: - če je ta oseba izstavila ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo (v primeru pravno poslovnih razpolaganj); - če sodna odločba oziroma druga sodna odločba učinkuje proti tej osebi (prvi odstavek 150. člena ZZK-1). Pri večkratnih zaporednih prenosih pravice, ki niso vpisani v zemljiški knjigi, lahko zadnji pridobitelj zahteva vknjižbo v svojo korist, če zemljiškoknjižnemu predlogu za vsak prenos priloži listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega prednika (drugi odstavek 150. člena in 41. člen ZZK-1). Vse vmesne listine morajo torej biti predložene in izpolnjevati pogoje za izvedbo vmesnih vpisov. Glede na obrazložitev izpodbijanega sklepa te možnosti zemljiškoknjižno sodišče predlagatelju ni odreklo, temveč ga je nanjo izrecno opozorilo. Ob tem ZZK-1 v 140. členu zahteva, da predlagatelj tudi v samem zemljiškoknjižnem predlogu (opredeljeno) navede vse listine, ki so podlaga za vpis. Navedba listine kot obvezna sestavina zemljiškoknjižnega predloga ni sama sebi namen, saj omogoča vsebinski preizkus utemeljenosti predloga, v primeru, da so pogoji za vpis izpolnjeni, pa mora navedbo teh listin vsebovati tudi izrek sklepa o dovolitvi vpisa (drugi odstavek 152. člena ZZK-1).1

6. Takšno verigo listin bi moral v predlogu zatrjevati in jo z listinami izkazati tudi predlagatelj v konkretnem primeru. Ugotovitev, da je pri nepremičninah, pri katerih je predlagan vpis, v času začetka tega postopka vknjižena lastninska pravica v korist Republike Slovenije, je namreč zanesljivo podprta s podatki zemljiške knjige in je pritožnik ni omajal. Listine, ki bi učinkovala zoper zemljiškoknjižno lastnico in utemeljevala vpis zoper njo, predlagatelji v zemljiškoknjižnem predlogu niso navajali. Sklicevali so le na sklep o dedovanju z dne 8. 5. 2008 in sklep o njegovi popravi z dne 21. 8. 2008, po pokojni I.Č., ki ni vknjižena kot imetnica lastninske pravice. S tem pa ni zadoščeno prej povzetim določbam zakona. To, da se sklep o dedovanju nanaša na denacionalizirano premoženje in ugotavlja njegove dediče, ne zadošča. Glede na povzeto na izid postopka ne vpliva niti dejstvo, da je predlagatelj pritožbi dodatno priložil še denacionalizacijsko odločbo v korist pokojne I.Č. kot denacionalizacijske upravičenke. Ostaja namreč pomanjkljivost v sami vsebini zemljiškoknjižnega predloga, pri čemer te med postopkom niti ni več mogoče odpraviti (glej 146. člen ZZK-1). Odločitev sodišča prve stopnje je zato pravilna in je predlagatelj s pritožbenim razlogovanjem ni izpodbil.

7. Pritožbeno sodišče pri tem opozarja, da bi bil predlog problematičen tudi v primeru, če bi bila v njem navedena citirana denacionalizacijska odločba. V sklepu o dedovanju sta zemljiški parceli št. 4/1 in 5/1, obe k. o. G., upoštevani v solastniškem deležu 93/100 (in z izmerami, ki se ne ujemajo s celotno sedanjo površino parcel, razvidno iz sestavljenega izpisa iz zemljiške knjige in zemljiškega katastra za parcele, ki so predmet vpisa2), pritožnik pa se sklicuje na drugačen delež iz denacionalizacijske odločbe - 87/100. Pri tem sta v izreku pritožbi priložene denacionalizacijske odločbe navedena oba ulomka, ker se je (vsaj kot izhaja iz izreka) odločalo o delih posameznih nepremičnin, po kvadratnih metrih. Vse to bo moral predlagatelj v nadaljnjih prizadevanjih za vknjižbo upoštevati, saj ni mogoče obiti stvarnopravnih pravil o predmetu stvarne pravice in pojmu nepremičnine ter 11. člena ZZK-1.

8. Ker pritožbeni očitki niso utemeljeni in ker pritožbeno sodišče tudi sicer ni našlo po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

-------------------------------
1 Nenazadnje se podatki o listinah, ki so bile podlaga za vpis, po pravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa vpišejo tudi v informatizirano glavno knjigo, razvidni so iz zgodovinskega izpiska iz zemljiške knjige in morajo biti javnosti dostopni (178., 195. in 198. člena ZZK-1).
2 Če se pri tem upošteva trditev pritožnika o delitvi parcele št. 512/1 v letu 2013.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o zemljiški knjigi (2003) - ZZK-1 - člen 11, 41, 140, 146, 148, 149, 150, 150/1, 150/2, 152, 152/2, 178, 195, 198

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
18.11.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQxMzQ4