VSK Sklep CDn 128/2020

Jedro

S sklepom, ki predstavlja podlago za vpis, je izvršilno sodišče na podlagi 1. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP izvršilni postopek ustavilo in izvršilna dejanja razveljavilo zaradi neobstoja ločitvene pravice.

Zemljiškoknjižno sodišče ravnalo prav, ko je na podlagi tega sklepa dovolilo izbris zaznambe izvršbe. Glede na navedeno ne more biti vprašljiv niti izbris hipoteke, vpisane v korist nasprotne udeleženke, ki je bila upnica v izvršilnem postopku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. S sklepom dne 6. 12. 2019 je zemljiškoknjižna pomočnica na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Cerknici I 00/0000 z dne 10. 10. 2016 pri uvodoma navedenih nepremičninah v (so)lasti družbe T.d.o.o. - v stečaju, dovolila izbris zaznambe izvršbe in hipoteke, vknjižene v zavarovanje terjatve družbe E. d.o.o. (v nadaljevanju nasprotna udeleženka). Vpisa zaznambe in hipoteke sta bila predhodno dovoljena in izvedena na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Cerknici I 00/0000 z dne 30. 9. 2016.

2. Sklep o dovolitvi izbrisa je bil vročen nasprotni udeleženki 11. 12. 2019 in ta je zoper njega vložila ugovor, v katerem je navajala, da plačila s hipoteko zavarovane terjatve niso prejeli, pa tudi privoljenja oziroma predloga za izbris hipoteke ni dala, zato ni jasno, kako lahko do izbrisa sploh pride in z izbrisom ne soglaša.

3. Ugovor je zemljiškoknjižna sodnica z izpodbijanim sklepom zavrnila in sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice potrdila. Pojasnila je, da v zemljiškoknjižnem postopku velja načelo formalnosti postopka (124. člen Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1) in navedla pogoje, ki jih zakon določa za dovolitev vpisa (148. člen ZZK-1) ter ugotovila, da so v konkretnem primeru vsi pogoji za vpis izbrisa zaznambe in hipoteke izpolnjeni. Obrazložila je, zakaj ocenjuje, da pravnomočni sklep izvršilnega sodišča, ki je podlaga za konkretni izbris, predstavlja eno od listin, ki jih zakon predvideva kot podlago za vpis (3. točka prvega odstavka 40. člena ZZK-1).

4. Nasprotna udeleženka v pritožbi navaja, da so ji kršena vsa pravna načela, predvsem pa načelo pravičnega sojenja, ker podjetje ni nikoli dobilo poziva na izjasnitev niti pisne obrazložitve za izrek sklepa o izbrisu oziroma pravnomočnosti sklepa o izbrisu, niti ni dobilo nobenega pravnega pouka ali obvestila o ustreznih ukrepih, ki bi to pomanjkljivost odpravili. Kršeno je tudi načelo varstva zakonitosti, enakopravnosti in enakosti pred zakonom, obveščenosti, načelo materialne resnice, načelo neposrednosti, ni zagotovljeno varstvo pred arbitrarnostjo. Pritožnik ne ve, na kaj je sodišče oprlo odločitev o izbrisu, saj podjetje o tem ni bilo nikoli kontaktirano. Vpis je bil izveden samo na podlagi formalnosti, čeprav je pritožnik v ugovoru navedel bistvene kršitve sklepa, na podlagi česar naj bi se ugotovilo, kako je sklep izvršilnega sodišča sploh lahko postal pravnomočen, ne da bi bila nasprotna udeleženka o tem sploh obveščena. V poslanem sklepu je tudi navedeno, da je eden od udeležencev odvetniška družba Peternel o.p. d.o.o. kot zastopnik nasprotne udeleženke, kar ne drži. Te družbe na pozna in je ni nikoli zastopala in je tudi sedaj ne, zato meni, da je v postopku prišlo do zlorabe oziroma potvoritve dejanskega stanja z namenom izbrisa hipoteke. Sodišče v Šmarju pri Jelšah se sklicuje, da je bila hipoteka izbrisana na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča v Cerknici, pri čemer pa ni upoštevalo vsebinske in pravilne presoje in morebitnih napak v postopku, pač pa le formalno plat. Gre za enovit postopek in zahtevajo obnovo postopka, da se ugotovi, kako je prišlo do izdaje pravnomočnega sklepa o izbrisu. Plačila terjatve s pripadajočimi obrestmi in stroški do sedaj niso prejeli, zato z izbrisom ne soglašajo.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Iz podatkov spisa izhaja, da je bil izbris dovoljen na podlagi obvestila in pravnomočnega sklepa izvršilnega sodišča o ustavitvi izvršilnega postopka in razveljavitvi opravljenih izvršilnih dejanj (1. in 3. točka izreka sklepa), taka odločitev pa temelji na uporabi 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP) ter je posledica začetka stečajnega postopka nad dolžnikom v izvršilnem postopku (lastnikom relevantnih nepremičnin) in ugotovitve, da upnik do začetka stečajnega postopka 3. 10. 2016 ni pridobil ločitvene pravice. Gre za specialno določbo, ki ureja vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe in zavarovanja.

7. ZZK-1 takšnih situacij izrecno ne ureja, vendar pa po tudi mnenju pritožbenega sodišča glede na institut zaznambe izvršbe z vidika ZIZ in pravila ZZK-1 v povezavi s pravili ZFPPIPP o posledicah začetka stečajnega postopka za izvršilni postopek konkretnemu sklepu izvršilnega sodišča ni mogoče odrekati pomena listine, ki je lahko podlaga za predlagani vpis v smislu določbe 90. člena ZZK-1. Zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi je eno od izvršilnih dejanj v nepremičninski izvršbi in ker je s sklepom z dne 10. 10. 2016 na podlagi 1. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP izvršilni postopek ustavljen in izvršilna dejanja razveljavljena zaradi neobstoja ločitvene pravice¹, je zemljiškoknjižno sodišče ravnalo prav, ko je dovolilo predlagani izbris zaznambe izvršbe. Glede na navedeno je treba v takih primerih izbrisati tudi hkrati z zaznambo izvršbe vpisano prisilno hipoteko.²

8. Pritožbeno sodišče dodaja, da mora zemljiškoknjižno sodišče upoštevati načelo formalnosti postopka - zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (124. člen ZZK-1) in se zato v pravilnost in zakonitost sklepa izvršilnega sodišča ne sme spuščati, kot tudi ne v pravilnost potrdila o pravnomočnosti, s katerim je sklep opremljen.

9. Navedbe o kršitvi pravice do pravičnega sojenja oziroma do izjave, kršitve načela neposrednosti ter drugih načel in ki se nanašajo na čas pred vložitvijo ugovora, so pritožbena novota, te pa niso dopustne (drugi odstavek 160. člena ZZK-1). Sicer pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da sme v zemljiškoknjižnem postopku na prvi stopnji zemljiškoknjižno sodišče odločiti, ne da bi udeležencem postopka vročilo predlog za vpis oziroma jim drugače zagotovilo možnost, da se izjavijo o samem predlogu za vpis oziroma o obvestilu glede vpisa, o katerem odloča po uradni dolžnosti, če ta zakon ne določa drugače (123. člen ZZK-1) in za ta postopek zaznambe zakon ne določa drugače. Protispisne so trditve nasprotne udeleženke v smeri neobveščenosti v tej zadevi, saj sta bila po spisovnih podatkih neposredno njej vročena tako sklep o dovolitvi vpisa kot izpodbijani sklep in je zoper oba vložila predpisano pravno sredstvo – najprej ugovor in zatem zdaj obravnavano pritožbo. Zato na izid tega postopka tudi ne more odločilno vplivati oznaka v uvodu izpodbijanega sklepa, da nasprotno udeleženko zastopa odvetniška družba (za katero pritožnica trdi nasprotno). Pritožbene navedbe o pravnomočnosti sklepa o izbrisu so nelogične, saj bo v tej zadevi izdani sklep o dovolitvi izbrisa zaznambe in hipoteke v tej zadevi pravnomočen šele z odločitvijo v tem pritožbenem postopku. Tudi sam izbris v glavni knjigi se bo izvedel po pravnomočnosti (prvi odstavek 177. člena ZZK-1).

10. Glede na vse navedeno in ker ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

-------------------------------
¹ Gre za ustavitev postopka po sili zakona, s samim začetkom stečajnega postopka.
² Tako stališče je pritožbeno sodišče že zavzelo v zadevi Cdn 77/2017.

Datum zadnje spremembe:

18.11.2020

Podobni dokumenti:

• VSL sodba II Cp 3503/2012
• VSK Sklep II Ip 181/2018
• VSK Sklep CDn 71/2022