VSK Sklep CDn 49/2020

Jedro

Glede na prvo alinejo prvega odstavka 190. člena ZUreP-2 občini ni treba omogočiti uresničitev predkupne pravice, v kolikor solastnik proda drugemu solastniku in zato upoštevaje tretji odstavek 38. člena ZZK-1 v takem primeru ni treba da je zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo potrdilo občine, da ne uveljavlja predkupne pravice, oziroma notarski zapisnik, v katerem notar ugotovi dejstva iz katerih izhaja, da je bila občini omogočena uresničitev predkupne pravice v skladu z zakonom, ki ureja postopek uresničitve te predkupne pravice in da je ta ni uveljavljala oziroma uresničila.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep in sklep zemljiškoknjižnega sodniškega pomočnika se razveljavi in zadevo vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje o vpisu.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor predlagatelja zoper sklep, s katerim je bil predlog za vknjižbo lastninske pravice na v uvodu navedenih nepremičninah na podlagi kupoprodajne pogodbe zavržen, in sicer iz razloga, ker zemljiškoknjižnemu dovolilu ni bilo priloženo potrdilo občine, da ne uveljavlja predkupne pravice oz. notarski zapisnik, v katerem notar ugotovi dejstva, da je bila občini omogočena uresničitev predkupne pravice in d je ta ni uveljavila.

2. Zoper ta sklep se pritožuje predlagatelj po notarki. Navaja, da v obravnavani zadevi ne gre za pravni posel, pri katerem bi občini bilo treba omogočiti uresničitev predkupne pravice. Pri pravnemu poslu, ki je podlaga predlaganemu vpisu, gre za kupoprodajno pogodbo, na podlagi katere kupec kupuje nepremičnine, katerih je že solastnik. V skladu z določilom 190. člena Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-2) pa občina ne more uveljaviti predkupne pravice tudi v primeru, ko lastnik proda nepremičnino solastniku. Zato pritožnik meni, da predložitev potrdila občine, da ne uveljavlja predkupne pravice, ni potrebna. Predlaga, da se pritožbi ugodi in spremeni izpodbijani sklep tako, da se vpis dovoli.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Predlagatelj tako v ugovoru kot sedaj v pritožbi zatrjuje, da je svoj solastninski delež prodal soslastniku v uvodu navedenih nepremičnin in da je zato treba uporabiti 190. člen ZUreP-2, po katerem občina v takem primeru ne more uveljaviti predkupne pravice.

5. Zakon o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) v tretjem odstavku 38. določa, da če se zemljiškoknjižno dovolilo nanaša na nepremičnino, na kateri po podatkih potrdila o namenski rabi zemljišča obstaja predkupna pravica občine, in je bilo izstavljeno v zvezi s pravnim poslom, pri katerem je treba po zakonu, ki ureja to predkupno pravico, občini omogočiti uresničitev predkupne pravice, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo potrdilo občine, da ne uveljavlja predkupne pravice, oziroma notarski zapisnik, v katerem notar ugotovi dejstva iz katerih izhaja, da je bila občini omogočena uresničitev predkupne pravice v skladu z zakonom, ki ureja postopek uresničitve te predkupne pravice in da je ta ni uveljavljala oziroma uresničila. V prvi alineji prvega odstavka 190. člena ZUreP-2 pa je določeno, da občina ne more uveljavljati predkupne pravice, če lastnik proda ali podari nepremičnino solastniku, svojemu zakoncu ali osebi, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, oziroma svojemu sorodniku v ravni vrsti, posvojitelju ali posvojencu.

6. Torej glede na prvo alinejo prvega odstavka 190. člena ZUreP-2 občini ni treba omogočiti uresničitev predkupne pravice, v kolikor solastnik proda drugemu solastniku in zato upoštevaje tretji odstavek 38. člena ZZK-1 v takem primeru ni treba da je zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo potrdilo občine, da ne uveljavlja predkupne pravice, oziroma notarski zapisnik, v katerem notar ugotovi dejstva iz katerih izhaja, da je bila občini omogočena uresničitev predkupne pravice v skladu z zakonom, ki ureja postopek uresničitve te predkupne pravice in da je ta ni uveljavljala oziroma uresničila.

7. V kolikor držijo navedbe, da je kupec A.Z. solastnik v uvodu navedenih nepremičnin, ki so predmet kupoprodajne pogodbe, ki je podlaga predlaganemu vpisu, je odločitev sodišča materialno pravno zmotna. Sodišče v razlogih izpodbijanega sklepa te ugotovitve nima.

8. Glede na vse navedeno je bilo treba utemeljeni pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep in sklep zemljiškoknjižnega sodniškega pomočnika razveljaviti in zadevo vrniti zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje o vpisu (5. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

Datum zadnje spremembe:

10.06.2020

Podobni dokumenti:

• sodba U 25/2006
• Sodba II Ips 890/93
• sodba II U 32/2011