VSK Sklep Cpg 92/2019

Jedro

Da bi podjemnik pridobil pravico do plačila za opravljen posel, je pravno pomembno dejstvo izročitve in prevzema opravljenega posla. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožeča stranka svoje pogodbene obveznosti ni v celoti opravila, zlasti pa toženi stranki ni izročila lesene opreme za poslovni prostor v R.S..

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje v celoti razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke na plačilo zneska 60.109,40 EUR s pp, poleg tega pa je tudi odločilo, da mora tožena stranka v 15 dneh povrniti tožeči stranki pravdne stroške v znesku 5.172,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po izteku paricijskega roka dalje do plačila.

2. Zoper to sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožena stranka po svoji pooblaščenki in predlagala pritožbenemu sodišču, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti stroškovno zavrne, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi opozarja, da je tožba nesklepčna in sodba protizakonita, ker bi morala iz izreka izhajati tudi obveznost tožeče stranke izpolniti svoj del obveznosti po pogodbi. Tožena stranka je tožečo stranko obvestila, naj pohištva za poslovni prostor v R.S. ne izdeluje, ker bo ta prostor prodala. Tožeča stranka je to vzela na znanje in dejala, da lahko vse že doslej izdelano uporabi za poslovni prostor v P.. Da je tožena stranka vse svoje izvajalce dejansko obvestila o prodaji poslovnega prostora v R.S. in prenehanju vseh aktivnosti v zvezi s tem prostorom, je potrdila tudi nepristranska priča D.D.. Tožena stranka je vseskozi trdila, da tožeča stranka pohištva za R.S. sploh ni izdelala, oziroma ga je izdelala mnogo kasneje, kljub temu, da jo je tožena stranka pravočasno obvestila, naj tega ne počne. Postavljeni izvedenec slednjega ni mogel ne potrditi ne ovreči. Pomembna je tudi izpoved T.Z. in priče I.B. I.B. je namreč izpovedal, da je bilo do pričetka del za poslovni prostor v P. vse pohištvo za R.S. že kompletno izdelano in dokončano. Temu nasproti stoji izpoved T.Z.. Stranki sta se tudi dogovorili, da se vsa že izvršena plačila upoštevajo za P.. Ne drži tudi obrazložitev sodišča prve stopnje, da naj bi N.S. tožeči stranki šele 5.1.2017 povedal, da poslovni prostor v R.S. prodaja. Tožeča stranka tudi ni uspela dokazati višine svojega zahtevka. Sam izvedenec je ob ogledu ugotovil, da deli pohištva sploh še niso bili površinsko obdelani. Prav tako ni bil izveden transport in montaža pohištva. Tožeča stranka svojega dela ni opravila. Tožeča stranka je postavila neustrezen dokazni predlog za izvedenca, morala pa bi predlagati cenilca. Tožnica ni dokazala višine svojega zahtevka.

3. Pritožba tožene stranke je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da sta se pravdni stranki s pogodbo z dne 25.2.2016 dogovorili za izdelavo in montažo lesene opreme za poslovni prostor v R.S. za ceno 60.109,40 EUR. Prav tako je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožeča stranka toženi stranki te opreme ni izročila, pri čemer je tožena stranka v januarju ali februarju 2017 poslovni prostor v R.S. prodala in s tem tožeči stranki onemogočila realizacijo njene pogodbene obveznosti. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni opravila transporta in montaže te lesene opreme za poslovni prostor v R. S. prav tako pa nekateri deli že izdelane lesene opreme dotlej površinsko še niso bili obdelani (približno 40 % površin).

5. Sodišču prve stopnje pritožbeno sodišče sledi tudi v delu, da je do prodaje poslovnega prostora v R.S. s strani tožene stranke pogodbeno razmerje med pravdnimi strankami veljalo, zlasti upoštevaje pogodbo z dne 25.4.2016 za izdelavo pohištva za poslovni prostor v P.. V tej pogodbi sta se pravdni stranki jasno in nedvoumno dogovorili, da pogodba za R.S. še naprej velja, le čas izdelave pohištva se zamakne za čas izdelave pohištva za poslovni prostor v P.. V tem delu je dokazna ocena sodišča prve stopnje prepričljivo in razumno obrazložena in je pritožbena izvajanja v ničemer ne morejo omajati.

6. Z vidika materialnega prava pa je napačna ocena sodišča prve stopnje (glede na ugotovljena pravno pomembna dejstva), da je v obravnavani zadevi nastopila fikcija prevzema lesene opreme za poslovni prostor v R.S. po drugem odstavku 322. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Resda je naročnik dolžan prevzeti delo, ki je bilo izvršeno po določilih pogodbe in pravilih posla (641. člen OZ). Vendar pa ima podjemnikova storitvena obveznost značaj obligacije rezultata. Da bi podjemnik pridobil pravico do plačila za opravljen posel, je pravno pomembno dejstvo izročitve in prevzema opravljenega posla. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožeča stranka svoje pogodbene obveznosti ni v celoti opravila, zlasti pa toženi stranki ni izročila lesene opreme za poslovni prostor v R.S.. Tožena stranka je onemogočala realizacijo pogodbene obveznosti tožeče stranke, pri čemer je v mesecu januarju ali februarju 2017 omenjeni poslovni prostor celo prodala in je s tem po oceni pritožbenega sodišča na jasen in nedvoumen način dokončno odstopila od pogodbe. Dotlej pa je pogodbeno razmerje med strankama veljalo. Iz tega razloga bi prišla po oceni pritožbenega sodišča v konkretnem primeru v poštev uporaba določbe 648. člena OZ. Vse dotlej, dokler naročeni posel ni končan, namreč lahko naročnik odstopi od pogodbe kadarkoli hoče; vendar mora v tem primeru podjemniku izplačati dogovorjeno plačilo, zmanjšano za stroške, ki jih ta ni imel, pa bi jih moral imeti, če pogodba ne bi bila razvezana, kot tudi tisto, kar je zaslužil drugje ali kar namenoma ni hotel zaslužiti. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je torej ostalo dejansko stanje v obravnavani zadevi nepopolno ugotovljeno, na kar upravičeno opozarja obravnavana pritožba. Glede na naravo stvari in okoliščine primera pritožbeno sodišče ocenjuje, da je treba v konkretnem primeru izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 355. člena zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje predvsem oceniti, kolikšen delež pri dogovorjeni pogodbeni ceni pomeni montaža lesene opreme za poslovni prostor v R.S. ter koliko je zmanjšana vrednost te opreme glede na to, da nekateri deli že izdelane opreme površinsko še niso bili obdelani (približno 40 % površin). V tej zvezi naj sodišče prve stopnje dopolni izvedbo dokaza z že postavljenim izvedencem, oziroma po potrebi postavi novega izvedenca ali cenilca, upoštevaje ob tem, da dokazni predlog za postavitev izvedenca vključuje tudi dokazni predlog za postavitev cenilca ustrezne stroke. Po tako dopolnjenem dokaznem postopku naj sodišče ponovno oceni pravno pomembna dejstva glede same višine postavljenega zahtevka, nakar naj o zadevi ponovno meritorno odloči.

7. Po oceni pritožbenega sodišča razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve temu sodišču v ponovno sojenje ne bo povzročilo hujših kršitev strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (drugi odstavek 355. člena ZPP). V tej zvezi namreč pritožbeno sodišče glede na stanje zadeve in upoštevaje vsa merila iz 4. člena Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO) ocenjuje, da v konkretnem primeru ni bila kršena pravica, da o strankinih pravicah in dolžnostih odloča sodišče brez nepotrebnega odlašanja. Poleg tega pa bo sodišče prve stopnje lažje dopolnilo svoj dokazni postopek, upoštevaje ob tem tudi pravico strank do pritožbe na pritožbeno sodišče v zvezi s pravno pomembno ugotovljenimi dejstvi in pravilno uporabo materialnega prava pred sodiščem prve stopnje.

8. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo ter razveljavilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge (člen 357a/2 ZPP) in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozvalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oz. odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

Datum zadnje spremembe:

23.01.2020

Podobni dokumenti:

• Sodba III Ips 151/2006
• VSL sodba I Cpg 397/2010,
• VSL Sodba II Cp 1488/2019