<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSK Sklep I Kp 23238/2019

Sodišče:Višje sodišče v Kopru
Oddelek:Kazenski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSKP:2019:I.KP.23238.2019
Evidenčna številka:VSK00030069
Datum odločbe:30.08.2019
Senat, sodnik posameznik:Aleš Arh (preds.), Mara Bristow (poroč.), Vitomir Bohinec
Področje:KAZENSKO PROCESNO PRAVO
Institut:podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - zavrnitev predloga za uporabo milejših ukrepov - ponovitvena nevarnost - obrazložitev predloga - obrazložitev sklepa o podaljšanju pripora - utemeljitev neogibnosti pripora - prepovedane droge

Jedro

Pritožbeno sodišče ne sprejema zgoraj navedenih navedb pritožnika, da obrazložitev izpodbijanega sklepa ne zadosti zahtevam poštenega postopka in predstavlja kršitev 22. in 19. člena Ustave Republike Slovenije ter bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Kot je obrazložilo Višje sodišče v Kopru v sklepu opr.št. I Kp 23238/2019 z dne 3.7.2019, ki je že obravnavalo enake navedbe pritožnika, ni potrebno, da bi sklep o podaljšanju pripora bil tako podrobno obrazložen glede vseh tistih okoliščin, ki so že bile ugotovljene ob odreditvi pripora in ki se ob preizkusu pripornih razlogov niso spremenile.

Izrek

I. Pritožba se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom obdolženemu G.S.in obdolženemu A.A. pripor iz razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), podaljšalo še po vloženi obtožnici.

2. Zoper sklep je vložil pritožbo zagovornik obdolženega A.A. (v nadaljevanju: obdolženec), ki uveljavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz prvega odstavka 371. člena ZKP, kršitve 20., 22., 23. in 29. člena Ustave Republike Slovenije ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da pripor nadomesti s hišnim priporom oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje zunajobravnavnemu senatu sodišča prve stopnje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil obdolžencu pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP odrejen s sklepom preiskovalne sodnice opr.št. I K Pd 23238/19 z dne 23.5.2019, nazadnje mu je bil podaljšan s sklepom sodišča prve stopnje opr.št. I Ks 23238/2019 z dne 20.6.2019, v zvezi s sklepom Višjega sodišča v K. z dne 3.7.2019. Obtožnica je bila vložena 19.8.2019, ko je bilo hkrati predlagano, da se obdolžencu pripor podaljša še po vloženi obtožnici, kar je bilo z izpodbijanim sklepom ugodeno.

5. Pritožnik v dopolnitvi pritožbe trdi, da predlog državne tožilke za podaljšanje pripora v obtožnici ni obrazložen, zato je po njegovi oceni sodišče podaljšalo pripor arbitrarno in s tem poseglo v obdolženčevo pravico do svobode in kršilo 20. člen Ustave Republike Slovenije.

6. Gornje pritožbene navedbe po oceni pritožbenega sodišča niso utemeljene, saj ne drži trditev, da predlog državne tožilke za podaljšanje pripora ni bil obrazložen. Neobrazložen predlog bi bil, če bi državna tožilka zgolj predlagala podaljšanje pripora, v svojem predlogu pa je državna tožilka navedla, da se okoliščine, ki so bile relevantne za odreditev pripora niso v ničemer spremenile in se v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na okoliščine, ki jih je ob izdaji sklepa o priporu izčrpno utemeljila in obrazložila preiskovalne sodnica. Državna tožilka je v predlogu še navedla, da je razloge, ki so narekovali odreditev pripora nazadnje upošteval tudi senat, ki je zavrnil pritožbo obdolženčevega zagovornika zoper sklep o odreditvi pripora ter zoper obdolženca tudi podaljšal pripor. S tem je državna tožilka tudi po oceni pritožbenega sodišča zadostno obrazložila svoj predlog, saj so bile obdolžencu in njegovemu zagovorniku znane okoliščine, ki so bile podlaga za odreditev (podaljšanje) pripora, zato ni nič narobe, če jih državna tožilka ni ponovila, ampak se je nanje sklicevala, saj jih je nenazadnje že izpostavila v predlogu za odreditev pripora ter je bilo njeno stališče znano tako sodišču kot tudi obdolžencu in njegovemu zagovorniku. Drugače bi bilo v primeru, če bi se okoliščine pomembne za presojo pripornih razlogov spremenile, vendar to ni obravnavani primer.

7. Iz izpodbijanega sklepa izhaja (ponovna) ugotovitev sodišča prve stopnje, da so razlogi, ki so narekovali odreditev (in podaljšanje) pripora zoper obdolženca, ob vložitvi obtožnice niso spremenili in so še vedno podani. Tako je ugotovljeno, da je še vedno podan utemeljen sum, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje, da je še vedno podana konkretna in realna ponovitvena nevarnost ter da je pripor neizogibno potreben ter sorazmeren ukrep.

8. Pritožnik utemeljenega suma, da je obdolženec storil obravnavano kaznivo dejanje, ne izpodbija, ampak trdi, da je obrazložitev izpodbijanega sklepa pomanjkljiva oziroma, da manjkajo razlogi glede subjektivnih okoliščin na strani obdolženca, ki poleg objektivnih okoliščin izkazujejo ponovitveno nevarnost. Po njegovi oceni ni jasno, katere so tiste okoliščine, zaradi katerih sodišče prve stopnje ocenjuje, da je bil obdolženec ključna oseba, brez katere posla sicer sploh ne bi bilo mogoče izpeljati ter katere so tiste okoliščine, ki naj bi kazale na obdolženčevo vztrajnost, iznajdljivost in zavzetost.

9. Pritožbeno sodišče ne sprejema zgoraj navedenih navedb pritožnika, da obrazložitev izpodbijanega sklepa ne zadosti zahtevam poštenega postopka in predstavlja kršitev 22. in 19. člena Ustave Republike Slovenije ter bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Kot je obrazložilo Višje sodišče v Kopru v sklepu opr.št. I Kp 23238/2019 z dne 3.7.2019, ki je že obravnavalo enake navedbe pritožnika, ni potrebno, da bi sklep o podaljšanju pripora bil tako podrobno obrazložen glede vseh tistih okoliščin, ki so že bile ugotovljene ob odreditvi pripora in ki se ob preizkusu pripornih razlogov niso spremenile. Tudi v obravnavani zadevi, po vloženi obtožnici, sodišče prve stopnje ni zasledilo nobenih novih okoliščin glede ponovitvene nevarnosti in neogibnosti ter sorazmernosti pripora. Pritožnik spregleda, da se je sodišče prve stopnje glede subjektivnih in objektivnih okoliščin, ki kažejo na ponovitveno nevarnost ter neogibnost in sorazmernost pripora (glede tega pritožnik tudi trdi, da v izpodbijanem sklepu manjka konkretizirana obrazložitev), podrobno obrazložilo že ob odreditvi pripora in ob obravnavi pritožbe obdolženčevega zagovornika zoper tako odločitev, kot tudi ob podaljšanju pripora. S tem, ko je sodišče prve stopnje, ob dejstvu nespremenjenih okoliščin, v izpodbijanem sklepu te ugotovitve povzelo, ni moglo zagrešiti očitane kršitve Ustave, niti kršitve določb kazenskega postopka. V obravnavanem primeru naj bi šlo za uvoz in nadaljnjo prodajo izjemno velike količine droge, 302,3 kg izjemno čistega heroina, v primeru prodaje na gram vrednega okoli 63 milijonov EUR, kar predstavlja veliko in izjemno resno nevarnost za človekovo zdravje, zato pritožbeno sodišče ne dvomi v zaključek sodišča prve stopnje, da je pripor sorazmeren in nujen ukrep, ki se ga ne da nadomestiti s hišnim priporom kot predlaga pritožnik v pritožbi. Kot je že obrazložila preiskovalna sodnica v sklepu o odreditvi pripora, naj bi bil obdolženec v krogih, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in prodajo prepovedane droge, znana in zaupanja vredna oseba, kar ob ostalih okoliščinah ne daje opore za sklep, da bi spoštoval hišni pripor, ki v nasprotju s priporom ne zagotavlja stalnega nadzora nad obdolžencem. Pritožbeno sodišče se ne strinja s pritožnik, ki trdi, da bi se s hišnim priporom obdolžencu dejansko onemogočilo ponovitev kaznivega dejanja, ker ne bi smel zapustiti prebivališča, saj so okoliščine, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje in ki kažejo tudi na utemeljenost suma, da je obdolženec v sostorilstvu z drugimi obdolženci in neznanimi sostorilci storil obravnavano kaznivo dejanje (organizacija, prodaja, prenos in prevzem droge), take narave, da obdolžencu hišni pripor ne bi preprečeval ponovitve istovrstnega kaznivega dejanja.

10. Ker sodišče prve stopnje ni zagrešilo očitanih kršitev ter je pravilno zaključilo, da so še vedno podani zakonski in ustavni pogoji za podaljšanje pripora, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - točka 201, 201/1, 201/1-3, 371, 371/1, 371/1-11.
Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 19, 22.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
17.01.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM0NzYw