VSK Sklep CDn 166/2019

Jedro

Prvostopenjsko sodišče je pravilno uporabilo določbo šestega odstavka 53. člena ZZK-1. Po zakonu je dovoljena vknjižba v vrstnem redu predznamovane pravice tudi če je bil zamujen rok, določen v prvem, drugem ali tretjem odstavku 53. člena ZZK-1, razen, če je po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo tak predlog za vknjižbo, predznamba že izbrisana. V konkretnem primeru predznamba takrat ni bila izbrisana (niti ni bil podan predlog za izbris), kar ni sporno in to je tisto dejstvo, ki je pravno pomembno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo ugovor udeleženca A. N. M. (v nadaljevanju udeleženec) in potrdilo sklep o vpisu lastninske pravice v vrstnem redu predznamovane pravice v korist predlagatelja B. M.. Hkrati je dovolilo izbris zaznambe spora o pridobitvi lastninske pravice, vpisane v korist udeleženca.

2. Proti sklepu se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje udeleženec po pooblaščencu. Vztraja pri ugovorni trditvi, da je bilo o predlogu že odločeno in ni dopustno odločati znova. Sodišče prve stopnje (v nadaljevanju te točke sodišče) je spregledalo, da je predlagatelj na podlagi identičnih listin poskušal doseči vknjižbo (notarski zapisnik, ki tudi sedaj predstavlja podlago za vknjižbo, je bil namreč predložen že v prvotnem postopku). Predlagatelju ni več mogoče nuditi pravnega varstva. Nasprotuje stališču sodišča glede interpretacije in uporabe zakonske določbe 53. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) in mu očita, da se do njegovih ugovornih navedb, vezanih na interpretacijo posameznih zakonskih določb, ni opredelilo. To predstavlja bistveno kršitev pravil postopka. Šesti odstavek 53. člena ZZK-1 dejansko dopušča izjeme od rokov, ki jih ZZK-1 določa glede upravičenja predznambe, vendar je potrebno slediti gramatikalni kot tudi teleološki razlagi navedene določbe, kar je sodišče v celoti spregledalo. V predmetni zadevi rok iz prvega, drugega in tretjega odstavka 53. člena ZZK-1 ni bil zamujen. Predlagatelj je že predhodno podal predlog za opravičitev vknjižbe, vendar je bil pri tem neuspešen. Za tovrstne primere zakon ne daje dodatnega varstva oziroma možnosti ponovnega poskusa vknjižbe. Rok iz 53. člena ZZK-1 je natančno določen, zato je izjeme tega pravila potrebno upoštevati in interpretirati restriktivno. Širjenje izjem je v nasprotju z ZZK-1 kot tudi v nasprotju z načelom zaupanja v zemljiško knjigo in z načelom enakega varstva pravic. V kolikor bi zakonodajalec želel, da se naknadno lahko opraviči z predznambo, bi to izrecno določil. Če se dopusti interpretacija določbe šestega odstavka 53. člena ZZK-1 na način, da je dopuščena vknjižba lastninske pravice v predzaznamovanem vrstnem redu vse dokler je predznamba vpisana in to brez vsakršnih omejitev, to omogoča širok spekter zlorab pravic in manipulacije s trgom nepremičnin. Rok za opravičitev predznambe iz prvega, drugega in tretjega odstavka 53. člena ZZK-1 je tako dejansko povsem brezpredmeten. Na ta način pa se lastnik nepremičnin s pomočjo osebe, v korist katere je ustanovljena predznamba, lahko izogne številnim zemljiškoknjižnim posledicam in bremenom, kar zagotovo ni bil namen zakonodajalca. To velja v konkretnem primeru, ko sta se z izvedenim manevrom predlagatelj postopka in lastnik nepremičnine K. K. z.o.o. izognila zaznambi spora in uspela le-to z izpodbijanim sklepom izbrisati. S tem je onemogočeno enako varstvo pravic med udeleženci zemljiškoknjižnih postopkov.

Pritožnik vztraja, da je predlog za vknjižbo neutemeljen. Predložen notarski zapisnik ni ustrezen in ne predstavlja podlage za zakonito vknjižbo lastninske pravice. Podpis na kupoprodajni pogodbi, sklenjeni med K. K. z.o.o. in družbo B. M. d.o.o. je bil overjen 22.11.2017. Dolžnost notarja je, da pred overitvijo podpisa na kupoprodajni pogodbi preveri in preizkusi obstoj vseh zatrjevanih predpostavk, kar v konkretnem primeru ni bilo storjeno. Notarski zapisnik je datiran 29.11.2017, več kot mesec dni po overitvi podpisa. Naknadna izdelava notarskega zapisnika in naknadni poskusi odprave pomanjkljivosti pravnega posla so nedopustni. Iz vsebine priloženega zapisnika dejansko ni razvidno, da bi notar zadostil zahtevanim zakonskim pogojem. Iz tretjega odstavka 89. člena Zakona o urejanju prostora (ZureP-1) izhaja notarjeva obveznost, da preveri, ali občina res ni izdala potrdila oziroma se res ni izjavila v predpisanem roku. Preveritev tega dejstva ne pomeni, da notar povzame izjavo zakonitega zastopnika prodajalca. To dejstvo je potrebno ustrezno in temeljito preveriti pri osebi, ki je predkupni upravičenec. Slednjega notar ni storil. Stališče prve stopnje da so bili ob overitvi podpisa notarke znani vsi pogoji za veljavnost prodajne pogodbe in njeno overitev ni imel podlage v predloženih listinah. Tako stališče je brez dejanske in pravne podlage oziroma je celo preseglo trditveno in dokazno podlago, kar predstavlja zmotno ugotovljeno dejansko stanje ter bistveno kršitev pravil postopka.

Pritožba očita sodišču bistveno kršitev pravil postopka zaradi neizvedbe s strani pritožnika pravočasno predlaganih dokaznih predlogov. Potrebno bi bilo natančneje preveriti okoliščine (predvsem časovne) nastanka notarskega zapisnika.Vztraja pri dokaznem predlogu, da se notarja, ki je sestavil notarski zapisnik, pozove na izpis celotne evidence vpisov v njegov vpisnik na dan 29.12.2017, da se vpogledajo vse listine, ki so predložene zemljiškoknjižnemu predlogu.

3. Predlagatelj je odgovoril na pritožbo. Predlagal je zavrnitev pritožbe. Stroškov ni priglasil.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V pritožbi zatrjevane bistvene kršitve določb niso podane. Sklep ima jasne razloge o vseh odločilnih dejstvih in je zmožen preizkusa. Prvostopenjsko sodišče se je v njem opredelilo do vseh pravno relevantnih ugovornih navedb udeleženca in svojo odločitev pravilno pravno utemeljilo. Z nosilnimi razlogi sklepa se pritožbeno sodišče strinja. Pritožba jih s ponavljanjem ugovornih trditev ni uspela omajati.

6. V obravnavanem primeru ne gre za res iudicata, kar je v izpodbijanem sklepu pravilno razloženo. Prvi predlog predlagatelja je bil zavržen, ker je bil formalno pomanjkljiv. To ve tudi udeleženec, ki je bil s tem ustrezno seznanjen.

7. Prvostopenjsko sodišče je pravilno uporabilo določbo šestega odstavka 53. člena ZZK-1 in svojo odločitev ustrezno argumentiralo. Udeleženec si zakon razlaga drugače, a s svojimi razlogi ni prepričal niti pritožbenega sodišča. Po zakonu je dovoljena vknjižba v vrstnem redu predznamovane pravice tudi če je bil zamujen rok, določen v prvem, drugem ali tretjem odstavku 53. člena ZZK-1, razen, če je po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo tak predlog za vknjižbo, predznamba že izbrisana. V konkretnem primeru predznamba takrat ni bila izbrisana (niti ni bil podan predlog za izbris), kar ni sporno in to je tisto dejstvo, ki je pravno pomembno. V pritožbi izpostavljeno dejstvo, da predlagatelj ni prvič predlagal vknjižbe v vrstnem redu predznambe, ampak da je to storil že enkrat prej, pa ni pravno relevantno, ker je bil njegov prvi predlog zavržen. Položaj je enak, kot če bi predlagatelj prvič vložil predlog za vknjižbo v vrstnem redu predznamovane pravice po preteku rokov. Pritožbeno sodišče se ne strinja s pritožbo, da je rok iz prvega, drugega in tretjega odstavka 53. člena ZZK-1 povsem brezpredmeten in da interpretacija sodišča dopušča širok spekter zlorab. Vsak, ki ima pravni interes, da se taka predznamba izbriše, lahko po poteku navedenih rokov predlaga izbris predznambe. To bi lahko storil tudi udeleženec, ko je predlagal zaznambo izbrisne tožbe.

8. Pritožba neuspešno ponavlja tudi ugovorne trditve o vsebinski neutemeljenosti predloga za vknjižbo. Zgolj dejstvo, da je bil notarski zapisnik (v katerem je ugotovljeno, da je bil predkupni upravičenec ustrezno pozvan, da uveljavi predkupno pravico, pa v zakonskem roku ni odgovoril) izdelan po overitvi podpisa, v tem primeru ne predstavlja ovire za vpis.

9. Prvostopenjsko sodišče je udeležencu pravilno pojasnilo, da se pri odločanju o vpisu ne sme spuščati v materialno presojo pravnega naslova in listin, ki so podlaga vpisu. Kar predlaga udeleženec (da se izvede dokaz s pozivom notarju na izpis celotne evidence vpisov v njegov zapisnik) je tudi v nasprotju z načelom formalnosti.

10. V pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani in ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 43. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1 in drugem odstavku 120. člena ZZK-1), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

Datum zadnje spremembe:

13.01.2020

Podobni dokumenti:

• sodba U 1541/2002
• sodba in sklep U 162/2001
• sodba U 1288/2000