<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSK Sklep CDn 197/2019

Sodišče:Višje sodišče v Kopru
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSKP:2019:CDN.197.2019
Evidenčna številka:VSK00028777
Datum odločbe:15.10.2019
Senat, sodnik posameznik:Berta Žorž (preds.), mag. Peter Baša (poroč.), Špela Prodan
Področje:ZEMLJIŠKA KNJIGA
Institut:vknjižba stavbne pravice - zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - legalizacija stavbe

Jedro

Izjeme po šestem odstavku 93. člena Gradbenega zakona v konkretnem primeru ni dopustno interpretirati tako, da je vpis predlagane stvarne pravice dopusten brez ustreznega sodelovanja inšpekcijskega organa in zgolj na podlagi zatrjevanja predlagatelja, da je to dejanje tako ali drugače povezano z legalizacijo objekta. V tem primeru bi brez ustrezno izkazanega korelacijskega razmerja med predlagano vknjižbo in postopkom legalizacije zaobšli osnovni namen zaznambe prepovedi nedovoljene gradnje, ki je v omejitvi razpolagalne sposobnosti zemljiškoknjižnega lastnika nepremičnine.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Zemljiškoknjižna sodniška pomočnica je zavrnila predlagani vpis stavbne pravice na parceli št. 1674/1 k.o. xx, ker je pri tej nepremičnini - na podlagi odločbe Urbanistične inšpekcije, Občinskega inšpektorata občine K. št. 356-02-03-056/94 z dne 15. 6. 1995 - vpisana zaznamba nedovoljene gradnje, ki predstavlja oviro za vpis. Ugovor predlagateljev zoper to odločitev je bil s sklepom zemljiškoknjižne sodnice z dne 17. 7. 2019 zavrnjen.

2. Zoper ta sklep se pritožujeta predlagatelja po pooblaščenki - notarki. V pritožbi navajata, da je bila pogodba o ustanovitvi stavbne pravice sklenjena ravno zaradi odprave te zaznambe, torej zaradi pridobitve ustreznega dovoljenja oziroma legalizacije stavbe, ki stoji na predmetnem zemljišču. To stavbo ima v posesti predlagatelj S. P. – upravičenec po pogodbi o ustanovitvi stavbne pravice z dne 17. 6. 2019. Slednji želi to stavbo legalizirati (pridobiti gradbeno dovoljenje), zato mora izkazati t.i pravico graditi. Sklicuje se na šesti odstavek 93. člena Gradbenega zakona (v nadaljevanju GZ), ki pravi, da prepoved vpisov zaradi omenjene zaznambe v tem primeru ne velja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v tej zadevi pravilno uporabilo določbe Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) in preverjalo obstoj formalnih pogojev za predlagani vpis v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka. Ko je ugotovilo, da ti pogoji niso podani, je predlagani vpis upravičeno zavrnilo. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču izpodbijanega sklepa, da zaradi zaznambe prepovedi nedovoljene gradnje na predmetni nepremičnini ni dopustno ugoditi predlogu za vknjižbo stavbne pravice. ZZK-1 namreč v 100.a členu določa, da se za zaznambo prepovedi zaradi nedovoljene gradnje smiselno uporabljajo določbe 98. in 99. člena ter prvi, tretji in četrti odstavek 100. člena ZZK-1. Med vpisi, za katere je v 99. členu ZZK-1 izrecno navedeno, da je ta zaznamba ovira za njihov vpis, je tudi vknjižba pridobitve stvarne pravice na pravnoposlovni podlagi, če je bil podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba prepovedi nedovoljene gradnje oziroma če je bil notarski zapis sestavljen po tem trenutku.

5. Navedeno je pritožniku pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, v tej zadevi pa tudi ni sporno, da je bilo zemljiškoknjižno dovolilo na pogodbi o ustanovitvi stavbne pravice overjeno po trenutku, od katerega učinkuje omenjena zaznamba. V šestem odstavku 93. člena GZ je sicer res določeno, da prepoved vpisov in sprememb v zemljiški knjigi ne velja, če so dejanja potrebna zaradi izvršitve izrečenih inšpekcijskih ukrepov ali pridobitve dovoljenj in drugih predpisanih dejanj po tem zakonu. Vendar pa po oceni pritožbenega sodišča te izjeme v konkretnem primeru ni dopustno interpretirati tako, da je vpis predlagane stvarne pravice dopusten brez ustreznega sodelovanja inšpekcijskega organa in zgolj na podlagi zatrjevanja predlagatelja, da je to dejanje tako ali drugače povezano z legalizacijo objekta. V tem primeru bi brez ustrezno izkazanega korelacijskega razmerja med predlagano vknjižbo in postopkom legalizacije zaobšli osnovni namen zaznambe prepovedi nedovoljene gradnje, ki je v omejitvi razpolagalne sposobnosti zemljiškoknjižnega lastnika nepremičnine.

6. V pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani. Ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o zemljiški knjigi (2003) - ZZK-1 - člen 98, 99, 100, 100/1, 100/3, 100/4, 100a.
Gradbeni zakon (2017) - GZ - člen 93, 93/6.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
09.01.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM0NDkw