VSK Sklep CDn 178/2019

Jedro

Listino- soglasje z dne 26.8.2015, ki je podlaga za vpis, je izdala pravna oseba, ki v zemljiški knjigi ni vpisana kot imetnica izvedene pravice (hipoteke), pri kateri se predlaga vpis. Vpis po stanju zemljiške knjige ni dovoljen.

Izrek

I. Izpodbijani sklep se spremeni tako, da se vpis ne dovoli.

II. Predlagateljica nosi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Predlagateljica je predlagala, da se pri hipoteki, vknjiženi pri v uvodu navedenih nepremičninah v korist upnika M., zaznamuje pravno dejstvo, ki omejuje to izvedeno pravico v njenem poplačilu, in sicer, da se terjatev, zavarovana s hipoteko, ne glede na 6. člen Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) poplača po polnem poplačilu terjatve, zavarovane s hipoteko ID pravice 13348610. Vpis je predlagala na podlagi pogodbe o prodaji (o odstopu) terjatve, sklenjene med T. d.o.o. kot prodajalcem in M. d.o.o. kot kupcem z dne 19.10.2017. V obrazložitvi predloga se je sklicevala na soglasje z dne 26.8.2015, s katerim je hipotekarni upnik T. d.o.o. soglašal, da se njegova terjatev, zavarovana s hipoteko (ki jo je kasneje prodal M. d.o.o.) poplača po poplačilu terjatve zavarovane z neposredno izvršljivo hipoteko z ID 13348610, vpisano v korist predlagatelja. Soglasje je priložila.

2. Zemljiškoknjižna sodniška pomočnica je zavrnila predlog za vpis in postopek ustavila. Zavzela je stališče, da listina, ki je podlaga za vpis, ni primerna, ker je dovolilo za zaznambo spremembe pri hipoteki izdal upnik T. d.o.o., ki ni več vpisan kot imetnik hipoteke.

3. Predlagateljica je ugovarjala, prvostopenjsko sodišče pa je z izpodbijanim sklepom ugovoru ugodilo in sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice spremenilo tako, da je dovolilo predlagani vpis. Pritrdilo je ugovornim navedbam, da je potrebno določilo 1. alineje 150. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) razlagati v povezavi z določbo 418. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ), po katerem preidejo s terjatvijo na prevzemnika tudi stranske pravice, kot so pravice do prednostnega poplačila, hipoteka, zastava, … Kot pomembno je štelo določbo člena 1.1.4.2. in člena 2.1. Pogodbe o prodaji terjatve z dne 19.10.2017, da je pridobitelj M. d.o.o. seznanjen s predmetnim soglasjem¹ ter da prodajalec proda in kupec kupi terjatev skupaj z vsemi stranskimi pravicami. Štelo je, da je predlagatelj s pogodbo o prodaji izkazal pravno nasledstvo glede predlaganega vpisa vključno z omejitvijo izvedene pravice, ki se predlaga za vpis v zemljiško knjigo.

4. Proti sklepu se pritožuje nasprotni udeleženec M. d.o.o. po pooblaščencu. Navaja, da je sklep nezakonit iz več razlogov. Taka zaznamba kot jo je dovolilo prvostopenjsko sodišče, po določbah Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) ni mogoča. Take zaznambe ni med taksativno naštetimi zaznambami v 22. členu ZZK-1. Edina dodatna zaznamba, ki je možna pri vknjiženi hipoteki je le še zaznamba spremembe pri hipoteki v smislu osmega odstavka 13.a člena ZZK-1, vendar v tem primeru ne gre niti za to zaznambo. Sodišče je dovolilo zaznambo pravnega dejstva, ki se po zakonu ne more zaznamovati. To je edino logično, saj razpolaganje z vrstnim redom vknjižene hipoteke po našem stvarnem pravu, kot ga urejata aktualni SPZ in ZZK-1 ni mogoče. Morebitni dogovori kot jih izkazuje soglasje z dne 26.8.2015 imajo teoretično lahko največ obligacijske učinke, kar ne more biti predmet presoje v zemljiškoknjižnem postopku. Sprememba vrstnega reda je bila sicer nekoč mogoča, vendar le do spremembe ZZK-1C, ko sta še veljala 191. in 192. člen ZZK-1. Te določbe so bile z novelo ZZK-1C razveljavljene z obrazložitvijo v zakonodajnem gradivu, da je šlo za ureditev, nasprotno v 6. členu SPZ. Morebitni dogovori o spremembi vrstnega reda poplačila terjatev zaradi jasne ureditve 6. člena SPZ nimajo stvarnopravnih učinkov. Pritožba se sklicuje na priloženo mnenje prof. dr. M. J.. Sprememba vrstnega reda je bila tudi po 191. in 192. členu mogoča na podlagi dveh kvalificiranih listin-zemljiškoknjižnega dovolila imetnikov hipotek in soglasja lastnika. Soglasje z dne 26.8.2015 tem zahtevam ne ustreza. Listine, ki je podlaga za vpis, ni izdal vpisani imetnik pravice. Drugačno stališče sodišča je v nasprotju z materialnim pravom. Določba 1. alineje 150. člena ZZK-1 je jasna. Odstopanje od te določbe je sodna praksa dopuščala samo in izključno v primeru univerzalnega pravna nasledstva.

5. Predlagateljica je odgovorila na pritožbo, predlagala je zavrnitev pritožbe in priglasila stroške odgovora nanjo.

6. Pritožba je utemeljena.

7. Pritožbeno sodišče meni, da je taka zaznamba, kot je predlagana (zaznamba spremembe vrstnega reda hipoteke), dopustna. Gre za omejitev izvedene pravice, ki se vpisuje na podlagi 1. točke 7. odstavka 13.a člena ZZK-1. Tak vpis je brez stvarnopravnih učinkov. Pravilno je stališče pritožbe, da imajo taki dogovori, kot jih izkazuje soglasje z dne 26.8.201, lahko največ obligacijske učinke, argumenti pritožbe, da takega vpisa ni mogoče dovoliti, pa ga niso prepričali.

8. Po mnenju pritožbenega sodišča je bistvo problema drugje. Listino- soglasje z dne 26.8.2015, ki je podlaga za vpis², je izdala pravna oseba, ki v zemljiški knjigi ni vpisana kot imetnica izvedene pravice (hipoteke), pri kateri se predlaga vpis. Nasprotni udeleženec tudi ni univerzalni pravni naslednik pravne osebe, ki je izjavila soglasje in izstavila zemljiškoknjižno dovolilo. Zato obstaja ovira za vpis. Vpis po stanju zemljiške knjige ni dovoljen. Drugačno stališče predlagateljice in prvostopenjskega sodišča je pravno zmotno, stališče pritožbe pa je pravilno.

9. Vpis na podlagi zasebne listine je dovoljen le proti osebi, v korist katere je vknjižena pravica, glede katere se bo opravil vpis in če je ta oseba izstavila zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis. Izjeme so po zakonu možne (drugi in tretji odstavek 150. člena ZZK-1), a ta primer ni tak. Prodajna pogodba z dne 19.10.2017 med T. d.o.o. in M. d.o.o. v zemljiškoknjižnem postopku nima take teže, kot ji jo pripisuje predlagateljica in sodišče prve stopnje. Izkazuje singularno pravno nasledstvo glede terjatve, zavarovane s hipoteko, ne predstavlja pa listine, na podlagi katere bi lahko sodišče dovolilo predlagano zaznambo. Soglasje za tak vpis bi moral dati sedaj vpisani imetnik hipoteke.

10. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in sklep spremenilo tako, da je odločilo, da vpis ni dovoljen (3. točka drugega odstavka 161. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1).

11. Predlagateljica nosi sama svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 35. člena Zakona o nepravdnem postopku – ZNP³ v zvezi s drugim odstavkom 120. člena ZZK-1).

---------------------------------------------------

¹ Da je prodajalec predlagatelju dal soglasje, da se terjatev iz naslova hipoteke 2 poplača šele po poplačilu terjatve, zavarovane s hipoteko z ID 13348610.

² In vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo za vpis te omejitve.

³ V tem postopku, ki se je začel pred uveljavitvijo novega Zakona o nepravdnem postopku – ZNP-1, se glede na prvi odstavek 216. člena ZNP-1 uporablja ZNP.

Datum zadnje spremembe:

02.01.2020

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 1494/2009
• VSK sklep CDn 534/2013
• VSK Sklep CDn 58/2020