<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSK Sklep I Ip 137/2019

Sodišče:Višje sodišče v Kopru
Oddelek:Izvršilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSKP:2019:I.IP.137.2019
Evidenčna številka:VSK00023080
Datum odločbe:16.05.2019
Senat, sodnik posameznik:Tatjana Markovič Sabotin
Področje:IZVRŠILNO PRAVO
Institut:stroški izvršilnega postopka - stroški izvršitelja - upravičenost do povračila stroškov - potrebni izvršilni stroški

Jedro

Sama opredelitev posameznega izvršilnega dejanja v Pravilniku o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju: Pravilnik) še ne zadošča za upravičenost do povrnitve stroškov. Merilo upravičenosti do povračila stroškov se nanaša na smotrnost stroškov in zahtevo, da se izvršba opravi s čim manjšimi stroški. Dosledno zahtevanje in priznavanje povrnitve stroškov za prevzem vsakega posameznega plačila pa je v nasprotju z namenom izvršbe, saj povzroči naraščanje izvršilnih stroškov in se posledično obveznost zmanjšuje v manjšem obsegu, kot bi se sicer.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in v izpodbijanem delu (II. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje delno ustavilo izvršbo za dne 22. 1. 2019 plačanih 105,00 EUR (I. točka izreka) in zavrnilo upnikov predlog za odmero nadaljnjih izvršilnih stroškov v višini 32,28 EUR (II. točka izreka).

2. Zoper II. točko izreka sklepa se pritožuje upnik in navaja, da so bili pri predmetnih izvršilnih stroških izpolnjeni vsi pogoji za odmero, in sicer so bili pravočasno priglašeni, upniku so dejansko nastali in so tudi bili potrebni za izvršbo. Upnik se ne strinja s stališčem sodišča, da navedeni stroški niso bili potrebni za izvršbo. Izvršba teče že od leta 2005 in do sedaj je bil upnik pri izterjavi dolga neuspešen. Ravno zato se je odločil, da poskuša izterjati dolg s pomočjo izvršitelja. Izvršitelj se je z dolžnikom dejansko dogovoril za obročno plačilo, vendar bi lahko dolžnik v vseh teh letih dolg kadarkoli prostovoljno poravnal, tudi po obrokih. Ker pa tega ni storil, se je upnik moral poslužiti izvršitelja. Glede na navedeno so stroški izvršitelja potrebni.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Predmet pritožbene presoje je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi upnikovega predloga za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in spisovnih podatkov, je v predmetni zadevi prišlo do dogovora o tem, da bo dolžnica upnikovo terjatev poplačala obročno, s katerim je soglašal tudi upnik. Na podlagi takšnega dogovora dolžnica izvršitelju mesečno izroča gotovino v različnih zneskih, izvršitelj pa ob vsakokratnem prejemu gotovine zaračuna stroške. Navedenih stroškov pa po oceni prvostopenjskega sodišča ni mogoče naložiti v plačilo dolžnici, saj ne gre za stroške, ki bi bili potrebni za izvršbo.

5. Temu stališču pritrjuje tudi pritožbeno sodišče. Stroški izvršitelja so v skladu z 293. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) izvršilni stroški, ki jih najprej plača upnik, na podlagi petega odstavka 38. člena ZIZ pa mu jih je dolžnik dolžan na njegovo zahtevo povrniti, vendar le, če so bili potrebni za izvršbo. Sama opredelitev posameznega izvršilnega dejanja v Pravilniku o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju: Pravilnik) še ne zadošča za upravičenost do povrnitve stroškov, kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje. Merilo upravičenosti do povračila stroškov se nanaša na smotrnost stroškov in zahtevo, da se izvršba opravi s čim manjšimi stroški. Dosledno zahtevanje in priznavanje povrnitve stroškov za prevzem vsakega posameznega plačila (ob upoštevanju dejstva, da dolžnica izvršitelju mesečno izroča zneske v višini okrog 100,00 EUR, izvršitelj pa za vsak prevzem zaračuna stroške v znesku 32,28 EUR) pa je v nasprotju z namenom izvršbe, saj povzroči naraščanje izvršilnih stroškov in se posledično obveznost zmanjšuje v manjšem obsegu, kot bi se sicer. Poleg tega bi po posredovanju izvršitelja lahko upnik z dolžnico sklenil dogovor o obročnem plačilu neposredno njemu in se na ta način izognil nastanku izvršiteljevih stroškov. Ob upoštevanju vsega zgoraj navedenega pritožba ne more uspeti z navedbami o tem, da se je upnik odločil izterjati dolg s pomočjo izvršitelja, ker je bil pri izterjavi neuspešen.

6. Ker je glede na zgoraj obrazloženo pritožba upnika neutemeljena, jo je pritožbeno sodišče, po tem ko tudi uradno upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju: ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) ni zasledilo, zavrnilo in v izpodbijanem delu (II. točka izreka) potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (154. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Odločitev o zavrnitvi priglašenih pritožbenih stroškov je zajeta že v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o izvršbi in zavarovanju (uradno prečiščeno besedilo) (2007) - ZIZ-UPB4 - člen 38, 38/5, 293.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
01.07.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDI5NjQx