VSK Sklep CDn 26/2019

Jedro

O predlaganem vpisu (so)lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora res še ni bilo odločeno. Ampak tak predlog glede na to, da je predlagateljica že vpisana pri obravnavani nepremičnini do enakega deleža in na podlagi iste odločbe, kot to predlaga s sedanjim predlogom, ne more biti utemeljen. Predlagateljica se ne more še enkrat vpisati kot (so)lastnica, saj je že vpisana. To svojo pravico na podlagi navedene Odločbe je že realizirala. Zgolj popraviti vrstni red učinkovanja vpisa, kar v bistvu z obravnavanim predlogom želi doseči predlagateljica, pa s tem predlogom tudi ne more doseči, saj zakon takega predloga ne pozna.

Izrek

Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da vpis ni dovoljen.

I. P. nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru predlagateljice, spremenilo sklep Dn 214659/2018 in dovolilo vpis lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora na predlagateljico do 2/5 in drugega udeleženca do 3/5 (1. točka izreka) ter dovolilo izbris zaznambe spora pri v uvodu sklepa navedeni nepremičnini in izbris hipoteke ustanovljene v zavarovanje terjatve druge udeleženke v znesku 418.665,21 EUR s pp, ki je podrobneje opisana v izreku sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 38942/2017 z dne 8.5.2017 (2. točka izreka).

Zoper navedeni sklep se pritožujeta tako drug udeleženec R. P. kot tudi druga udeleženka I. P..

R. P. navaja, da je predlagateljica zamudila rok iz 82. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Predlagateljica je namreč sodbo in sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1606/2017 z dne 28.3.2018 (v nadaljevanju Odločba) prejela pred 7.5.2018, predlog za vpis njene (so)lastninske pravice v vrstnem redu izvedene pravice pa je vložila šele 10.11.2018, torej po poteku zakonsko določenega in prekluzivnega dvomesečnega roka. Zato je bila pravilna odločitev zemljiškoknjižnega referenta, ko je o predlagateljičinem predlogu odločil glede na stanje vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, ko je sodišče prejelo predlog (drugi odstavek 83. člena ZZK-1). Sicer pa je bila predlagateljica na dan 10.11.2018, ko je vložila nov zemljiškoknjižni predlog, že vpisana kot (so)lastnica obravnavane nepremičnine do 2/5. Zato ni bilo nobene potrebe po njenem ponovnem vpisu. Zaznamba spora je bila pri obravnavani nepremičnini vpisana le do 6/10. Sodišče pa je kljub temu z izpodbijanim sklepom poseglo na celotno nepremičnino. Zakaj je tako odločilo, iz razlogov izpodbijanega sklepa ne izhaja, zato sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti. Predlaga razveljavitev sklepa v celoti, zavrnitev predlagateljičinega ugovora in potrditev sklepa Dn 214659/2018.

I. P. tako kot R. P. navaja, da je predlagateljica zamudila rok za vložitev predloga za vpis lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora. Ni ji sicer znano, kdaj točno je predlagateljica prejela sklep II Cp 1606/2017 z dne 28.3.2018, vendar prav gotovo najkasneje dne 19.4.2018, saj iz sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Novem mestu VI 384942/2017 z dne 6.11.2018 izhaja, da je predlagateljica tega dne sodbo in sklep posredovala sodišču v izvršilnem postopku. Rok dveh mesecev se je iztekel 19.6.2018, predlagateljica pa je predlog vložila 10.11.2018. V konkretnem primeru ne pride v poštev tretji odstavek 82. člena ZZK-1, ki dopušča vpis v vrstnem redu zaznambe spora le v primeru, če sodišče predlog prejme po izteku dvomesečnega roka, to pa ne pomeni, da je lahko tak vpis dovoljen tudi, če je predlog vložen po izteku dvomesečnega roka. Zato bi sodišče moralo šteti, da je predlagateljica zahtevala vknjižbo pravice z učinkom od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo ta predlog. Opozarja, da je imela predlagateljica zaznambo spora zaznamovano le pri deležu 6/10, ne pa pri celotni nepremičnini. Sodišče pa je z izpodbijanim sklepom pri celotni nepremičnini izbrisalo "hipoteko" pri vseh osnovnih položajih, pa čeprav je predlagateljica postala solastnica obravnavane nepremičnine le do deleža 2/5. Nobenega razloga ni bilo, da je sodišče izbrisalo hipoteko tudi pri deležu do 3/5 last A. R. P.. Tudi sicer se pritožnica ne strinja z izbrisom hipoteke, saj jo je pridobila na celotni nepremičnini in to na podlagi sklepa o izvršbi VI 384942/2017 z dne 8.5.2017, s sklepom VL 384942/2017 z dne 6.11.2018 pa je sodišče sklenilo, da se izvršba do 2/5 obravnavane nepremičnine nadaljuje s predlagateljico. Kolikor je pritožnici znano, se predlagateljica zoper ta sklep ni pritožila. Ker je dejansko stanje napačno ugotovljeno, je tudi materialno pravo napačno uporabljeno. Zato pritožnica predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in ugovor predlagateljice zavrne. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

Pritožbi sta utemeljeni.

Iz ugotovitev izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila predlagateljica vpisana kot solastnica do 2/5 pri uvodu navedeni nepremičnini na podlagi Odločbe in sicer s sklepom Dn 84881/2018 z učinkom z dne 30.4.2018. V tem postopku je ponovno predlagala vpis svoje (so)lastninske pravice do 2/5 na podlagi iste Odločbe, vendar vrstnem redu zaznambe spora, torej z učinkom od 13.10.2009. Ker zaznamba spora v času vložitve obravnavanega predloga, ni bila izbrisana, je sodišče z izpodbijanim sklepom predlogu ugodilo. Ugotovilo je, da o predlaganem vpisu lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora še ni bilo odločeno.

O predlaganem vpisu (so)lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora res še ni bilo odločeno. Ampak tak predlog glede na to, da je predlagateljica že vpisana pri obravnavani nepremičnini do enakega deleža in na podlagi iste odločbe, kot to predlaga s sedanjim predlogom, ne more biti utemeljen. Predlagateljica se ne more še enkrat vpisati kot (so)lastnica, saj je že vpisana. To svojo pravico na podlagi navedene Odločbe je že realizirala. Zgolj popravek vrstnega reda učinkovanja vpisa, kar v bistvu z obravnavanim predlogom želi doseči predlagateljica, pa s tem predlogom tudi ne more doseči, saj zakon takega predloga ne pozna. Predlagateljica bi torej morala, ko je vložila predlog za vpis (so)lastninske pravice, če bi želela doseči vpis v zaznamovanem vrstnem redu, podati izrecen zahtevek za vpis v vrstnem redu zaznambe spora.

Že iz tega razloga je bilo treba utemeljenima pritožbama ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti in vpisa ne dovoliti (3. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1), tako kot je to sicer bilo odločeno že s sklepom Dn 214659/2018. Zato se pritožbeno sodišče do drugih pritožbenih navedbe ne bo opredeljevalo.

Udeleženci v zemljiškoknjižnem postopku sami krijejo svoje stroške postopka (drugi odstavek 120. člena ZZK-1 v zvezi s prvim odstavkom 35. člena Zakona o nepravdnem postopku), zato to velja tudi za pritožnico I. P..

Datum zadnje spremembe:

13.06.2019

Podobni dokumenti:

• VSK sklep Cp 676/2009
• VSK sklep CDn 556/2013
• VSK Sklep CDn 181/2020