VSK Sklep CDn 146/2017

Jedro

Pritožnica je univerzalna pravna naslednica (dedinja) zemljiškoknjižnega prednika (A. P.), kar pomeni, da je stopila na mesto svojega pravnega prednika in jo pravnomočna sodba veže.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom spremenilo sklep Dn 117696/2015, s katerim je bil zavrnjen predlog za vknjižbo lastninske pravice na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2438/2008 v korist predlagateljice, in sicer iz razloga, ker v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka pri navedeni nepremičnini A. P. ni bil več solastnik, ampak je bila to K. M., na podlagi sklepa o dedovanju po pok. A. P..

Zoper navedeni sklep se pritožuje druga udeleženka postopka K. M.. Meni, da se predlagatelj moti, ko se sklicuje na predlogu predloženo pravnomočno sodbo in da v danem primeru niso vzpostavljeni niti dejanski niti pravni pogoji, da bi lahko predlagatelj dosegel vpis lastninske pravice na obravnavani nepremični, ki je v lasti pritožnice. Res je pravna naslednica A. P., vendar za obravnavno sodbo ni vedela do junija 2015, sklep o dedovanju, na podlagi katerega je prišlo do vknjižbe na njeno ime pa je bil izdan 20.3.2015 in istega dne pravnomočen. Do konca zapuščinskega postopka predlagateljica proti pritožnici ni uveljavljala nobenega zahtevka. Sodba, ki je podlaga izpodbijanemu vpisu pa je postala pravnomočna že dne 19.5.2010 in bi predlagateljica svoje pravice lahko uveljavljala že v času, ko je bil A. P. še živ, umrl je namreč 30.6.2014. Sicer pa bi moral predlagatelj predznambo opravičiti v roku dveh mesecev od trenutka, ko je sodba postala pravnomočna. Meni, da predlagatelj narobe interpretira tako določbo 9. kot določbo 50. člena ZZK-1, v konkretnem primeru pa pritožnica ni niti izstavila zemljiškoknjižnega dovolila niti se sodba ne glasi nanjo. Pravnomočnost sodbe se ne more raztegniti nanjo.

Predlagateljica je podala odgovor na pritožbo, v katerem prereka pritožbene navedbe, predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Da je do vpisa lastninske pravice pri deležu pok. A. P. na ime pritožnice prišlo na podlagi sklepa o dedovanju po pok. A. P., za pritožnico ni sporno. Zanjo tudi ni sporno, da je s pravnomočno sodbo, ki je predložena obravnavanemu zemljiškoknjižnemu predlogu, pok. A. P. naloženo, da predlagateljici izstavi zemljiškoknjižno dovolilo, za svoj delež na obravnavani nepremičnini. Taka pravnomočna sodba je ena od listin, ki so lahko podlaga predlaganemu vpisu (5. točka prvega odstavka 40. člen ZZK-1).

Glede na to, da je pritožnica univerzalna pravna naslednica (dedinja) zemljiškoknjižnega prednika (A. P.), kar pomeni, da je stopila na mesto svojega pravnega prednika, jo pravnomočna sodba veže¹. Pritožbena navedba, da bi morala predlagateljica predznambo opravičiti v roku dveh mesecev od pravnomočnosti sodbe, je brezpredmetna, glede na to, da ni predlagala vknjižbe v zaznamovanem vrstnem redu, ampak bo izpodbijani vpis učinkoval od vložitve obravnavanega zemljiškoknjižnega predloga, to je od 4.6.2015.

Glede na navedeno se pokaže odločitev sodišča prve stopnje pravno pravilna, zato je bilo treba neutemeljeno pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

-----------------------------------------------------

¹ Primerjaj odločbi VSRS II Ips 706/2004, II Ips 303/2008 in dr. Aleš Galič, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Uradni list in GV Založba, Ljubljana 2009, 3. knjiga, stran 175, 50. točka.

Datum zadnje spremembe:

17.05.2019

Podobni dokumenti:

• VSK Sklep CDn 38/2018
• VSL sklep Cpg 223/96
• VSK Sklep CDn 9/2023